Solastnik stanovanja lahko zahteva od drugega solastnika, ki uporablja celo stanovanje, uporabnino v znesku, kot bi ga prejel, če bi stanovanje oddajal v najem za profitno najemnino.
ZPP (1977) člen 221, 221/4. ZIP člen 63, 63/1, 63/1-1.
odlog izvršbe
Pri deložaciji se nastanek znatnejše škode z izvedbo izvršbe v primeru uspešne revizije zoper izvršilni naslov šteje za verjetno izkazan že na podlagi splošno znanih dejstev.
jezik postopka - prevod vloge - jezik nekdanje republike SFRJ - osamosvojitev Republike Slovenije
Vlog in prilog, ki jih je stranka z območja kakšne bivše jugoslovanske republike vložila v svojem jeziku pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ji ni potrebno prevajati, tudi če sodišče te stranke od strank iz Republike Slovenije kaj takega zahteva.
ZVP člen 13, 17, 18, 13, 17, 18. ZPod člen 101, 123, 101, 123, 101, 123. ZOR člen 239, 242, 243, 239, 242, 243.
udeležba na dobičku - vrednostni papirji - pravice delničarja
Pravica do dividende pomeni pravico delničarja do številu njegovih delnic ustreznega deleža dobička družbe, ki ga je skupščina družbe namenila za dividende delničarjem. S prodajo in izročitvijo delnic na ime, delničar kljub neopravljenemu indosamentu izgubi lastnost delničarja in s tem članstvo v družbi, zato se vse poznejše odločitve družbe nanj ne nanašajo več.
Solastnika gospodujočega zemljišča sta nujna sospornika na pasivni strani v pravdi zaradi prenehanja stvarne služnosti. Če s tožbo nista zajeta oba solastnika, ni tožena prava pravdna stranka.
SPIZ je z uveljavitvijo SZ res postala lastnica tudi tistih stanovanj, ki so bila zgrajena namensko za potrebe ZZB NOV, vendar pa je upravičena odkloniti samo prodajo strogo namenskih stanovanj za upokojence oziroma stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so bile v celoti namensko grajene za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in imajo poseben status.
zavarovalna pogodba - premoženjska škoda - višina odškodnine
Če zaradi kasneje nastalih okoliščin odpade pravna podlaga pravnega posla, je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni storiti (četrti odstavek 210. člena ZOR). Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker je ta prenehala veljati, marveč le, če sta stranski sklenili darilno pogodbo, vrnitev darila.
V primeru, da pogodbena stranka stvari ne more vrniti, je potrebno vrniti vrednost stvari, ki jo je imela v času izreka sodba (primerjaj 132. člen ZOR).
Kadar izročevalec izroči vse svoje premoženje z izročilno pogodbo, ki ni čista pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu zakona o dedovanju (ker eden izmed prevzemnikov ni v sorodstvenem razmerju z izročevalcem), se nujni dedni delež izračuna le od tistega dela izročenega premoženja, ki po odbitku vrednosti dajatev prevzemnikov predstavlja darilo.
V postopku zavarovanja terjatve pred uvedenim pravdnim postopkom se ni mogoče sklicevati na sporazum o krajevni pristojnosti. V postopku zavarovanja terjatve ni mogoče zahtevati od upnika položitve varščine za izvršilne stroške.
Podstanovalec, ki mu je stanovanje v celoti oddano, mora za pridobitev pravic, ki bi jih imel imetnik stanovanjske pravice, v njem stalno bivati najmanj 2 leti pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (19.10.1991) in ne pred vložitvijo tožbe.
posest - motenje posesti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti
Za presojo vprašanja pravočasnosti tožbe v pravdi zaradi motenja posesti ni pomembno, kdaj je bilo storjeno dejanje, katerega posledica v smeri motenja ne nastane hkrati temveč naknadno, s časovnim zamikom, saj začne subjektivni rok za terjanje varstva pred motenjem posesti teči od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca.
zapuščinski postopek - ugotovitev vrednosti zapuščine - odmera takse
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
Povračilo škode bo praviloma predstavljalo olajševalno okoliščino, ni pa moč nasprotno šteti okoliščino, da storilec ni povrnil škode kot obteževalno okoliščino, v kolikor ni ugotovljeno, ali je imel možnost škodo povrniti oz. ali povračilo odklanja.
terjatev - prerekanje terjatve po poteku roka, določenega za njeno prijavo
Če je bila terjatev, ki je bila prijavljena po poteku roka, ki je bil določen za njeno prijavo, vendar pred zaključitvijo naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve, prerekana, se ne upošteva pri glavni razdelitvi, razen če je pravnomočno ugotovljena do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka.
Pogojno obsodbo lahko sodišče izreče le, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v členu 51 KZJ, to je, da gre za družbeno manj nevarno dejanje in kaznovanje zanj ni nujno zaradi kazenskopravnega varstva in če je podana pozitivna prognoza. Za izrek pogojne obsodbe ne zadostuje, da je obravnavano dejanje družbi manj nevarno.
odškodnina za negmotno škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost
Vizuelne prizadetosti telesa in okrnjenega izgleda pri dramski igralki ni mogoče upoštevati pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pa čeprav je zaradi tega njena zmožnost nastopanja in kandidiranja za vloge zmanjšana.
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Če v tožbi zaradi vrnitve stvari po 37. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni opisana toženčeva dejanska oblast na tej stvari in s tem torej ni zatrjevana njegova posest na njej, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. To pomeni, da pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 4. točke prvega odstavka 332. člena Zakona o pravdnem postopku ni izpolnjen.
Upnika ob umiku izvršilnega predloga ni zastopal zakoniti zastopnik, zato ni bilo zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe. V izvršilnem postopku je namreč sodelovala oseba, ki ni imela procesne sposobnosti. Sporno procesno dejanje je ta oseba opravila sama, namesto da bi jo zastopal zakoniti zastopnik. Ta tudi ni naknadno odobril umika izvršilnega predloga. Zato je podana absolutna bistvena postopkovna kršitev.