ZPP (1977) člen 221a, 354, 354/2-13, 221a, 354, 354/2-13. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
povzročitev škode - dokazno breme
Manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po čl. 354/2 tč. 13 ZPP, če se sodišče v obsodilni sodbi glede obstoja škodnega dogodka in nedopustnosti ravnanja toženca (posek dreves na tožnikovi parceli), sklicuje samo na spis v kazenski zadevi, v kateri je bil toženec oproščen obtožbe kaznivega dejanja gozdne tatvine.
Stranka, ki se je strinjala z mejo, ki jo je določil izvedenec geometer, ni dolžna trpeti stroškov izdelave novega izvedenskega mnenja, ki ga je predlagala nasprotna stranka, novi izvedenec pa je pokazal enako mejo kot prvi.
Da ima dalj časa trajajoča življenska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, enake pravne posledice na področju dedovanja kot skupnost zakoncev, mora biti po vsebini enaka, kot je življenska skupnost med zakoncema. Zunanji znaki take skupnosti so res skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarka skupnost oz.
ekonomska soodvisnost in pa dejstvo, da veljata tudi v očeh okolja za taka življenska tovariša kot sta mož in žena. Ni pa nujno potrebno, da so prav v vsakem primeru podane vse te okoliščine. Zlasti ni vedno nujno, da sta moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenski skupnosti nepretrgoma skupaj. Tudi pri občasno ločenem življenju gre lahko za življensko skupnost, če sta se partnerja za tak način življenja dogovorila, ali pa če so za tak način življenja objektivni razlogi.
pritožba - neobrazložena pritožba - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Če pritožnik ne navede razlogov, iz katerih izpodbija odločbo prvega sodišča, gre za neobrazloženo pritožbo, ki jo mora sodišče druge stopnje preizkusiti le v okviru določbe drugega odstavka 365. člena ZPP.
stečajni postopek - izločitvena pravica - upnik - prijava terjatve
Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij. Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe. Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.
Sodišče odloči v pravdi o stroških po načelu končnega uspeha, ne pa po uspešnosti posameznih pravdnih dejanj, razen če ne gre za separatne stroške. Konferenca s stranko se odvetniku nagradi le, če gre za posebno opravilo, ki ni zajeto s kakšnim drugim opravilom (sestavo pravnega sredstva, udeležbo na naroku).
Če pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev po zahtevi.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Če je škoda, povzročena tretjemu, posledica napačnega ravnanja kolesarke in voznika avtomobila, ravnanje obeh pa je v medsebojni vzročni zvezi, ni mogoče šteti, da sta delala neodvisno drug od drugega.
Če imetnik pravice do uporabe stanovanja odkloni preselitev v drugo stanovanje, ki mu ga je prvotno ponujal nekdo, ki mu pravice do uporabe ni tudi dodelil, to ni razlog za utemeljenost zahtevka lastnika stanovanja za izselitev imetnika pravice uporabe stanovanja po 155. členu Stanovanjskega zakona, če ob odločanju o takem zahtevku tisti, ki je imetniku pravico uporabe dodelil (v danem primeru lastnik), ni hkrati tudi zagotovil imetniku drugega primernega stanovanja.
Banka (nakazanec) ne more zahtevati nazaj zneska, ki ga je že izplačala tretji osebi (prejemniku nakazila), čeprav je po kasnejšem preklicu pooblastila vrnila denar nakazovalcu.
Sodišče lahko zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev. Ne more pa jih zavrniti zaradi njihove neustrezne dokazne vrednosti.
Stranke imajo pravico, da predlagajo dokaze za to, da sodišče prepričajo o resničnosti svojih trditev, na samo presojo dokazov pa nimajo nobenega vpliva. Sodišče presoja vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter uspeh celotnega dokaznega postopka. Pri tem presoja obsega razčlenitev (analizo) vsakega dokaza posebej in njegovo primerjavo z drugimi dokazi (komparacijo). Vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost nekega dejstva, se potem združijo v celoto (sinteza). Končna presoja pa se opira na tisti uspeh, ki ga kažejo dokazila v celoti.
Sodišče lahko odloči v škodo stranke šele potem, če bi kakšno pomembno dejstvo ostalo nedokazano. O tem (ob upoštevanju pravila o dokaznem bremenu) pa je mogoče govoriti šele potem, ko se je sodišče po izvedbi predlaganih dokazov prepričalo, da trditev stranke ni resnična.
Sodišče (prve stopnje) je dolžno in upravičeno za ugotovitev zatrjevanih dejstev izvajati tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale.
Tožnik mora navesti dejstva, iz katerih izvaja svoj zahtevek. Katera dejstva mora navesti, da utemelji svoj zahtevek, pa izhaja iz materialnega prava. Če tožnik ni zadostil trditvenem bremenu, odločba izpade na njegovo škodo.
Stranka, ki navaja dejstva, mora vedno ponuditi dokaze zanje. Če pa stranka ponudi dokaze, mora zmeraj navesti, katera dejstva se naj dokažejo s ponujenimi dokazili. To je sistem povezanosti trditev z dokazno ponudbo.
Natančna označba pritožbenih razlogov in izpeljava teh razlogov sicer ne spadata v zakoniti minimum pogojev, ki so predpisani za pritožbo.
Toda če že hoče stranka obrazložiti pritožbo, ne zadošča, da navede le zakonske termine razlogov, marveč mora konkretno povedati, v čem je podan zatrjevani pritožbeni razlog (npr. v čem je podana zatrjevana bistvena kršitev pravdnega postopka).
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
preložitev naroka - opravičen razlog za preložitev - subjektivni razlogi na strani stranke - spor majhne vrednosti
Predlog tožeče stranke za preložitev takšnega naroka mora vsebovati razloge, na podlagi katerih lahko sodišče oceni, ali je opravičen.
Ker predlagatelj teh razlogov ni navedel, jih sodišče ni moglo preizkusiti, zato predlogu za preložitev tudi ni ugodilo. Tožeča stranka je tako kljub predlogu bila dolžna priti na narok, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
postopek v sporih majhne vrednosti - tožnik ne pride na narok za glavno obravnavo
Določba 1. odstavka 465 člena ZPP, po kateri se šteje, da je tožnik tožbo umaknil, če v sporu majhne vrednosti ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je kogentnega značaja.
Prejšnji imetnici stanovanjske pravice je prenehalo stanovanjsko razmerje, ker v stanovanju, na katerem je imela stanovanjsko pravico, zaradi bolezni že več let ne stanuje, temveč stanuje pri hčerki, kjer ima pomoč in nego, zato lastnik spornega stanovanja upravičeno zavrača zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe za to stanovanje.
Okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec ponavljal kazniva dejanja, so tudi dejstvo, da je v kazenskem postopku zaradi štirih kaznivih dejanj, pred tem pa je bil že dvakrat pravnomočno obsojen, dvakrat pa je bil tudi zaradi kaznivih dejanj obravnavan kot mladoletnik.
Kazenski postopek, ki je pravnomočno končan, se sme obnoviti le iz razlogov, navedenih v čl. 404 ZKP. Kakršnikoli drugi razlogi ne morejo biti podlaga za obnovo kazenskega postopka in jih v odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka niti ni potrebno ocenjevati.