Oseba, ki uporablja stanovanje nezakonito, ga mora izprazniti, upravičena pa je do vselitve v prejšnje (ali drugo primerno stanovanje), na katerem zaradi neveljavne odločbe Komande garnizona Ljubljana ni izgubila stanovanjske pravice.
odškodninska odgovornost lastnika domače živali - vmesna sodba
Lastnik domače živali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči žival, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Pritožbeno sodišče lahko z vmesno dobo potrdi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka, če je to smotrno.
Če vloži nepopolno pritožbo obdolženec, ki ima zagovornika, se takega obdolženca ne poziva k dopolnitvi pritožbe. Če se da razbrati, na katero sodbo se nanaša, se taka pritožba predloži višjemu sodišču.
Vložitev tožbe zaradi motenja posesti nima vpliva na tek roka iz 1. odst. 58. člena ZTLR, če na podlagi pravnomočnega sklepa v motenjski zadevi ni bila predlagana izvršba v roku iz 444. člena ZPP.
Pravni posel, ki sta ga sklenila zakonca, pa ni bil overjen po sodniku, ni ničen, temveč izpodbojen. Namen predpisa, ki določi obliko sklenitve pravnega posla med zakoncema ni varstvo pravnih interesov, ampak varstvo zakoncev, glede na njun poseben položaj medsebojne odvisnosti.
Za presojo, kateri organ je pristojen odločati v denacionalizacijskem postopku, je pomembno, na podlagi katerega zakona, akta oziroma dejanja je prešlo premoženje v državno last, ne pa, na podlagi katerega akta je bilo premoženje vzeto upravičencu iz posesti.
pritožba - neobrazložena pritožba - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Če pritožnik ne navede razlogov, iz katerih izpodbija odločbo prvega sodišča, gre za neobrazloženo pritožbo, ki jo mora sodišče druge stopnje preizkusiti le v okviru določbe drugega odstavka 365. člena ZPP.
Da ima dalj časa trajajoča življenska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, enake pravne posledice na področju dedovanja kot skupnost zakoncev, mora biti po vsebini enaka, kot je življenska skupnost med zakoncema. Zunanji znaki take skupnosti so res skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarka skupnost oz.
ekonomska soodvisnost in pa dejstvo, da veljata tudi v očeh okolja za taka življenska tovariša kot sta mož in žena. Ni pa nujno potrebno, da so prav v vsakem primeru podane vse te okoliščine. Zlasti ni vedno nujno, da sta moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenski skupnosti nepretrgoma skupaj. Tudi pri občasno ločenem življenju gre lahko za življensko skupnost, če sta se partnerja za tak način življenja dogovorila, ali pa če so za tak način življenja objektivni razlogi.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - ogrožanje varnosti - upravičen tožilec
Sodišče prve stopnje je nepravilno razložilo določbo čl. 56 KZS.
Izvršitveno dejanje tega kaznivega dejanja, da kdo "seže po nevarnem orodju ali po kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo hudo poškoduje" ne obstoji takrat, ko storilec vzame v roko tako sredstvo, temveč takrat, ko z njim napravi gib, ki kaže, da ga bo tudi uporabil. Konkretna nevarnost kot posledica tega izvršitvenega dejanja pa je izražena takrat, ko se vsak čas lahko pričakuje nastanek kakršnekoli telesne poškodbe. V izreku obtožnega predloga opisano dejanje ima vse znake kaznivega dejanja po čl. 56 KZ RS in zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre le za kaznivo dejanje po čl. 64 KZ RS in da zato javni tožilec ni upravičeni tožilec.
Sodišče lahko zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev. Ne more pa jih zavrniti zaradi njihove neustrezne dokazne vrednosti.
Stranke imajo pravico, da predlagajo dokaze za to, da sodišče prepričajo o resničnosti svojih trditev, na samo presojo dokazov pa nimajo nobenega vpliva. Sodišče presoja vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter uspeh celotnega dokaznega postopka. Pri tem presoja obsega razčlenitev (analizo) vsakega dokaza posebej in njegovo primerjavo z drugimi dokazi (komparacijo). Vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost nekega dejstva, se potem združijo v celoto (sinteza). Končna presoja pa se opira na tisti uspeh, ki ga kažejo dokazila v celoti.
Sodišče lahko odloči v škodo stranke šele potem, če bi kakšno pomembno dejstvo ostalo nedokazano. O tem (ob upoštevanju pravila o dokaznem bremenu) pa je mogoče govoriti šele potem, ko se je sodišče po izvedbi predlaganih dokazov prepričalo, da trditev stranke ni resnična.
Sodišče (prve stopnje) je dolžno in upravičeno za ugotovitev zatrjevanih dejstev izvajati tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale.
postopek v sporih majhne vrednosti - tožnik ne pride na narok za glavno obravnavo
Določba 1. odstavka 465 člena ZPP, po kateri se šteje, da je tožnik tožbo umaknil, če v sporu majhne vrednosti ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je kogentnega značaja.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
preložitev naroka - opravičen razlog za preložitev - subjektivni razlogi na strani stranke - spor majhne vrednosti
Predlog tožeče stranke za preložitev takšnega naroka mora vsebovati razloge, na podlagi katerih lahko sodišče oceni, ali je opravičen.
Ker predlagatelj teh razlogov ni navedel, jih sodišče ni moglo preizkusiti, zato predlogu za preložitev tudi ni ugodilo. Tožeča stranka je tako kljub predlogu bila dolžna priti na narok, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
Če imetnik pravice do uporabe stanovanja odkloni preselitev v drugo stanovanje, ki mu ga je prvotno ponujal nekdo, ki mu pravice do uporabe ni tudi dodelil, to ni razlog za utemeljenost zahtevka lastnika stanovanja za izselitev imetnika pravice uporabe stanovanja po 155. členu Stanovanjskega zakona, če ob odločanju o takem zahtevku tisti, ki je imetniku pravico uporabe dodelil (v danem primeru lastnik), ni hkrati tudi zagotovil imetniku drugega primernega stanovanja.
Banka (nakazanec) ne more zahtevati nazaj zneska, ki ga je že izplačala tretji osebi (prejemniku nakazila), čeprav je po kasnejšem preklicu pooblastila vrnila denar nakazovalcu.
Tožnik mora navesti dejstva, iz katerih izvaja svoj zahtevek. Katera dejstva mora navesti, da utemelji svoj zahtevek, pa izhaja iz materialnega prava. Če tožnik ni zadostil trditvenem bremenu, odločba izpade na njegovo škodo.
Stranka, ki navaja dejstva, mora vedno ponuditi dokaze zanje. Če pa stranka ponudi dokaze, mora zmeraj navesti, katera dejstva se naj dokažejo s ponujenimi dokazili. To je sistem povezanosti trditev z dokazno ponudbo.
Natančna označba pritožbenih razlogov in izpeljava teh razlogov sicer ne spadata v zakoniti minimum pogojev, ki so predpisani za pritožbo.
Toda če že hoče stranka obrazložiti pritožbo, ne zadošča, da navede le zakonske termine razlogov, marveč mora konkretno povedati, v čem je podan zatrjevani pritožbeni razlog (npr. v čem je podana zatrjevana bistvena kršitev pravdnega postopka).
Če kraj, v katerem tožnica gradi stanovanjsko hišo nima ustreznih prometnih zvez, to ni primerno stanovanje in tožena stranka neupravičeno odklanja sklenitev kupoprodajne pogodbe s predvidenimi popusti za stanovanje, na katerem je imela tožnica stanovanjsko pravico.
V primeru, ko zahteva tožnik kot lastnik stanovanja s tožbo od toženke izpraznitev stanovanja, se toženka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je med pravdnima strankama obstajala izvenzakonska skupnost, na podlagi katere bi bila le ona upravičena do odkupa stanovanja, če pravic do nakupa stanovanja ni uveljavljala v zakonitem roku dveh let po uveljavitvi Stanovanjskega zakona, temveč je to pravico uveljavil tožnik.
Okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec ponavljal kazniva dejanja, so tudi dejstvo, da je v kazenskem postopku zaradi štirih kaznivih dejanj, pred tem pa je bil že dvakrat pravnomočno obsojen, dvakrat pa je bil tudi zaradi kaznivih dejanj obravnavan kot mladoletnik.