prošnja za vrnitev v prejšnje stanje - pooblaščenec
Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - položaj izročenega premoženja
Premoženje, ki so ga zapustnikovi potomci pridobili z izročilno pogodbo, ki so jo tudi vsi podpisali, se ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine. Zato ima zapustnikov sin pravico do nujnega dednega deleža na denacionaliziranem premoženju, ki ga je zapustnik z oporoko zapustil pritožnicama že po sklenitvi izročilne pogodbe. Ta se na denacionalizirano premoženje ni nanašala.
Dejstvo, da je pooblaščenka tožene stranke imela isti dan obravnavo tudi pred drugim sodiščem, samo po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno. Ker je tožena stranka zatrjevala, da je izdobavljeno blago reklamirala, je sodišče pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da tožena stranka teh svojih trditev ni dokazala.
Po ZPPSL začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice do posebnega poplačila iz določenih stvari oz. določenega premoženja, kamor spada tudi zastavna pravica, zato za uveljavljanje teh pravic ne veljajo določbe o preizkusu terjatev iz 125. čl. ZPPSL. Upnik lahko tako uveljavi prerekano ločitveno pravico, neodvisno od poteka stečajnega postopka, stečajni senat pa ni pristojen o tej pravici odločati na način, ki velja za terjatve po 127. čl. ZPPSL. Tak posel je lahko le izpodbojen pod enakimi pogoji, kot velja za vsa pravna dejanja dolžnika iz 112. do 116. čl. ZPPSL. Po novem Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. 67/93) pa je prerekanje ločitvenih pravic posebej urejeno v 143. členu.
Dveletni zastaralni rok iz 113. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. list SFRJ št. 2/74) pride v poštev le tedaj, kadar se zahteva od prevoznikov odškodnina za škodo, povzročeno z nekrivdnim ravnanjem njegovega delavca, torej na podlagi poostrene prevoznikove odgovornosti. Kadar pa prevoznik odgovorja za škodo zaradi krivdnega ravnanja njegovega delavca na podlagi 170. člena ZOR, pride v poštev splošni zastaralni rok po ZOR.
Uporabniki hišniških stanovanj, ki po uveljavitvi stanovanjskega zakona na opravljajo hišniških funkcij in nimajo sklenjene z lastnikom najemne pogodbe, uporabljajo stanovanje nezakonito.
Predpisi o odlogu plačil za investicijska dela v Iraku, objavljeni v tajnih uradnih listih SFRJ, so povzročili nastanek določenih pravnih posledic že v času, ko njihova veljavnost ni bila sporna. Teh posledic sedaj ni mogoče spreminjati ali odpravljati za nazaj.
Resolucija Varnostnega sveta OZN o gospodarski blokadi ZRJ in zakon o njenem izvajanju ne predstavljata ovire za sojenje o že nastalih pravnih razmerjih med osebami z območja ZRJ in domačimi osebami in ne razloga za prenehanje pooblastila, ki ga je stranka z območja Republike Srbije dala odvetniku v Republiki Sloveniji. Zato tudi ni razloga, da bi moralo sodišče prekiniti pravdo med tožečo stranko iz Republike Srbije, ki ima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, in toženo stranko iz Republike Slovenije.
Za določitev obrestne mere zamudnih obresti za obveznost, izraženo v tuji valuti, se smiselno uporablja določba 3. odst. 399. člena ZOR.
Pred slovenskim sodiščem je mogoče vsako denarno obveznost uveljavljati v tolarjih.
Ni pogojev za prekinitev pravdnega postopka, če priča živi v Republiki Srbiji.
Z dejstvom, da priča, katere zaslišanje je prvič predlagano v pritožbi, živi v Republiki Srbiji, tožena stranka ni izkazala za verjetno, do izvedbe tega dokaza ni mogla predlagati do konca glavne obravnave.
ZOR člen 546, 546/1, 546/2. ZPP (1977) člen 7, 7/2, 186, 186/1, 187, 187/2, 219, 496a, 496a/1.
pogodba o prodaji na obroke - razdrtje pogodbe - plačilo obrokov kupnine - razveza pogodbe s strani kupca - pravni interes - ugotovitvena tožba - trditveno breme
Pogodba o prodaji na obroke je zaradi neplačevanja kupnine razdrta že z izjavo prodajalca, zato kupec nima pravnega interesa za tožbo na razvezo pogodbe. Pravno korist za tožbo na ugotovitev, da je taka pogodba razdrta, mora tožeča stranka izkazati in navesti dejstva o tem do konca glavne obravnave in je sodišče ne raziskuje uradoma.
ZOR člen 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2, 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2. ZM člen 31, 31/1, 31/2, 31, 31/1, 31/2.
menica - menično poroštvo
Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Ko imetnik menice le-to izpolnil, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Vendar pa lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb. Prav tako pa lahko kot posebna ugovora uveljavlja ugovora antidatiranja (v konkretnem primeru antižigosanja) avala in nepoštene pridobitve menice.
Če je sodišče prve stopnje o odločilnih dejstvih razpravljalo, vendar jih ni navedlo v obrazložitvi svoje odločbe, gre za pomanjkljivo obrazložitev, saj njena vsebina ne pojasnjuje odločitve, vsebovane v izreku.
Kljub temu da je po stečaju od dolžnika mogoče zahtevati samo del izpolnitve, ostane porok (avalist) zavezan za celotno izpolnitev.
Vendar pa porok (avalist) vseeno ni zavezan za toliko terjatve, kolikor je bila poplačana v stečajnem postopku.
kasko zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja
S samim dejstvom, da je tožnikov avto zaradi podtaknjenega neznanega eksploziva razneslo v času desetdnevne vojne v R Sloveniji, še ni dokazano, da je škodo povzročila vojna operacija ali upor oziroma vojni dogodek.
Vsaka stranka ima pravico do odvetnika (prvi odst. 89. čl. ZPP) in če to stori, zaradi tega dejstva ni mogoče sklepati o dobrem gmotnem položaju takšne stranke.
presumpcija umika tožbe - nasprotje v izreku sodbe
Presumpcijo umika iz 499. čl. ZPP je sodišče uporabilo samo za procesne obresti, ne pa tudi za stroške iz sklepa o izvršbi - s tem pa sta si v nasprotju tudi prvi in četrti odstavek izreka.
postopek v sporih majhne vrednosti - odsotnost tožnika s prvega naroka za glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe
Določba 1. odstavka 465 člena ZPP, po kateri se šteje, da je tožnik tožbo umaknil, če v sporu majhne vrednosti ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je kogentnega značaja.
Sodba zaradi izostanka se po določilu člena 353/2 ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato mora pritožbeno sodišče v skladu členu 367 ZPP pritožbo, ki uveljavlja le ta pritožbeni razlog, kot nedovoljeno zavreči.
povrnitev negmotne škode - smrt ožjega družinskega člana - renta za izgubljeno preživljanje
Za duševne bolečine ob smrti bližnjega je bila pravnomočno prisojena odškodnina (1.sodba 24.8.1993): vdovi 700.000 SIT (9.971,59 DEM), mdl. otrokom po 500.000 SIT (7.122,56 DEM) in staršema po 350.000 SIT (4.985,79 DEM).
Pri izračunu odškodninske rente mld. otrokom se v nasprotju z določanjem preživnine ne upoštevajo dohodki in prispevki preživelega roditelja, ampak samo tiste prispevke, ki bi jih za mld. otroke iz svojega dohodka prispeval umrli roditelj, če bi še živel.