Ni mogoče zavreči tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa v primeru, kadar tožnik ni predlagal izdaje plačilnega naloga in tožbi tudi ni predložil verodostojne listine.
Zadolžnica kot listina o priznanju dolga sama zase še ni dokaz o obstoju dolga, ampak jo mora sodišče oceniti po splošnih dokaznih pravilih; če toženec trdi, da njegov dolg ne obstoji in predlaga, naj ga sodišče ugotovi še z drugimi dokazi, mora sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja to tudi storiti.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - nezmožnost za delo zaradi poškodbe
Pri izračunu denarne rente po 2. odst. 195. čl. ZOR zaradi manjše plače na slabše ovrednotenem delovnem mestu je treba upoštevati nadomestilo, ki ga oškodovanec prejema pri SPIZ kot invalid III.
Tožeča stranka ni dolžna navesti pravne podlage svojega tožbenega zahtevka, temveč mora navesti le dejstva, na katera opira svoj tožbeni zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.
Sodišče pa je dolžno ugotoviti dejansko stanje in ga presoditi z vseh možnih pravnih vidikov ter v sodbi navesti pravno podlago svoje odločitve. Če v sodbi ne navede, na kateri dejanski in pravni podlagi je tožbeni zahtevek utemeljen stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodbe ni mogoče preizkusiti.
pogodba o delu - deljiva obveznost - pasivna legitimacija
Vsi lastniki lokalov iz v požaru poškodovanega objekta so tožeči stranki naročili izvajanje nujnih sanacijskih del, zato je toženec kot eden od lastnikov pasivno legitimiran za plačilo sorazmernega dela stroškov tožeči stranki kot izvajalcu del.
Če je služnostna pot nastala oziroma bila pridobljena zaradi hitrejše in krajše potne povezave, potem utegne uporaba modernih prevoznih sredstev (n.p. traktorja) pomeniti spremembo v objektivni koristnosti služnostne poti. Za živalsko vprego potrebna bližnjica je lahko nepotrebna za hitrejše, udobnejše in na lasten pogon delujoča moderna prevozna sredstva.
ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/3, 277, 277/1, 399, 399/3.
zamudne obresti - obrestna mera - določenost s pogodbo
Kadar so zamudne obresti dogovorjene s pogodbo (kar ni v nasprotju z zakonom, ker določba 1. odst. 277. člena ZOR ni obvezne narave), ni pa dovolj jasno določena obrestna mera, je treba za njeno določitev smiselno uporabiti določbo 3. odst. 399. člena ZOR, po kateri je predpisan način določitve pogodbene obrestne mere, če ta s pogodbo ni dogovorjena.
Predlog za odpravo nepravilnosti v smislu 47. čl. ZIP se lahko nanaša le na dejanja, ki jih opravi uradna oseba, ne pa na tista, ki jih opravi sodnik. V postopku po čl. 47. ZIP ni mogoče postavljati dajatvenih zahtevkov.
ZPSS člen 28, 31. ZPPSL člen 116, 196. ZPP (1977) člen 112, 112/3.
stečajno pravo - izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - uporaba ZPPSL glede na časovno veljavnost
Za stečajne postopke, ki so bili začeti pred 1.1.1994 veljajo vsa materialnopravna in procesna določila ZPPSL 1989, razen procesne določbe glede sestave sodišča v skrajšanem stečajnem postopku.
Šestmesečni rok za vložitev izpodbojne tožbe iz člena 116 ZPPSL 1989 je vezan na začetek stečajnega postopka - torej na čas izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
najemno razmerje - izpolnitev pogodbe - pisna oblika
Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kakšen drug pravni posel, velja po določbi 90. člena ZOR tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel. Po določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih pa mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov sklenjena v pismeni obliki, pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, pa ni veljavna. Iz tega izhaja, da bi lahko tožeča stranka terjala izpolnitev obveznosti iz najemne pogodbe od toženca, ki se jo je zavezal izpolniti (plačevati najemnino) le nasproti najemodajalcem - lastnikom, samo na podlagi ustreznega pismenega pooblastila slednjih.
ZPPSL člen 14, 127, 127/1, 14, 127, 127/1. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2.
stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje je utemeljeno z uporabo določila 333/II ZPP v zvezi s členom 14 zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zavrglo ponovno prijavo o isti terjatvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00337
ZPPSL člen 107, 107. ZPP (1977) člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2.
cesija - pobot v stečaju - pobot v pravdi
Okoliščina, da upnik (cedent) o odstopu ni poprej obvestil dolžnika (cessusa), nima za posledico pravne neveljavnosti odstopa (cesije).
Ima pa za posledico, da novi upnik (cesionar) ne more zahtevati plačila od dolžnika, če je dolžnik medtem plačal dolg cedentu, in da je cedent nasproti cesionarju odškodninsko odgovoren (če ni poskrbel, da je cessus bil obveščen o prenosu terjatve).
Cedent lahko prenese na cesionarja svojo terjatev nasproti cessusu brez privolitve cessusa, cessus pa zaradi tega enostranskega dejanja druge stranke ne more priti v slabši položaj in lahko zato uveljavlja proti cesionarju vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal tudi proti svojemu prvotnemu upniku, cedentu. Tako lahko uveljavlja tudi pobotni ugovor, razen v primeru iz 107. čl. ZPPSL (specialna določila ZPPSL imajo namreč prednost pred splošnimi določili ZOR).
Pobotni ugovor je samostojni ugovor (ugovor samostojne nasprotne pravice), ki ne dopušča obsodbe po zahtevku. Pobotni ugovor je materialni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka (toženec namreč predlaga, da naj se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne).
Pobotni ugovor obvezuje sodišče, da o njem razpravlja. To pomeni, da mora ugotoviti, ali nasprotna (v pobot uveljavljana) terjatev tožene stranke obstoji ali ne. Pri tem odločba o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo je toženec ugovarjal v pobot, postane pravnomočna.
Zato tožena stranka svoje nasprotne terjatve ne more več uveljavljati v drugem postopku med istima strankama.
ZTLR člen 75, 75. ZIP člen 228, 228/1, 228, 228/1.
ponovno motenje posesti
V primeru ponovnega motenja posesti ima tožnik na podlagi že obstoječega izvršilnega naslova možnost predlagati direktno izvršbo na podlagi določbe 228. člena ZIP. To pomeni, da ob obstoječem izvršilnem naslovu nima pravne koristi, potrebne za vložitev tožbe z identičnim zahtevkom zaradi ponovnega motenja posesti in zato ne more izposlovati meritornega odločanja o tem zahtevku v pravdi.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo izven naroka, čeprav za to niso bili podani pogoji po 496. čl. ZPP. Med pravdnima strankama je bilo namreč dejansko stanje sporno, kar je razvidno iz obrazložitve sodbe, v kateri sodišče na podlagi ocene predložene dokumentacije ugotavlja, da med strankama ni obstojalo poslovno razmerje. Ker je sodišče ugotavljalo dejansko stanje (in v tem pogledu izvajalo dokaze), je le-to očitno bilo sporno. Sodišče bi zato moralo odločiti po opravljenem naroku in ne izven njega. Torej je s prekršitvijo načela ustnosti zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (po 9. točki 2. odst. 354. čl. ZPP).
Po tem, ko je sodišče prve stopnje v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotovilo, da obsojenec ni izpolnil posebnega pogoja, je pogojno obsodbo preklicalo. Zatem je obsojenec posebni pogoj izpolnil ter se tudi pritožil zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker je bil posebni pogoj izpolnil, je pritožbeno sodišče s sklepom stavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.