Dogovor pogodbenih strank, da pri kupoprodajni pogodbi, sklenjeni po 119. členu SZ, kupec plača kupnino že v krajšem roku kot 60 dni, ni v nasprotju s prisilnim predpisom 119. člena SZ in ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti prodajalca.
firma - varstvo firme - prepoved uporabe - izbris firme
Podjetju, zoper katerega se zahteva varstvo firme, sodišče prepove uporabljati firmo, če spozna, da je ta zahteva opravičena.
Obstojijo opravičeni razlogi za prepoved uporabe firme in njen izbris, če sta imeni obeh firm identični, dejavnost vpisana v sodni register pa je deloma enaka, deloma podobna.
Solastnik z vlaganjem v solastno stvar ne more spremeniti solastninskih deležev brez soglasja ostalih solastnikov. Z obnovitvenimi deli (adaptacijo) ne more nastati nova stvar. V takem primeru ima tisti, ki je izvršil obnovitvena dela samo obligacijski zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
Zadolžnica kot listina o priznanju dolga sama zase še ni dokaz o obstoju dolga, ampak jo mora sodišče oceniti po splošnih dokaznih pravilih; če toženec trdi, da njegov dolg ne obstoji in predlaga, naj ga sodišče ugotovi še z drugimi dokazi, mora sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja to tudi storiti.
ZIKS člen 145, 145/2. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 1, 7, 25. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe člen 8, 24. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah člen 1, 5, 7.
vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - odškodnina - zavezanec za vrnitev premoženja - pasivna legitimacija
Prevzemnica v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja in odgovorna za povrnitev dejanske vrednosti tega premoženja po 2. odst. 145. člena ZIKS je tista družbenopolitična skupnost, ki je po zaplembi to premoženje prevzela v upravljanje. Vknjižba lastninske pravice na zaplenjeni nepremičnini na FLRJ ali poočitev spremembe imena lastnice v splošno ljudsko premoženje brez navedbe organa upravljanja ne pomeni, da je bila prevzemnica zaplenjenega premoženja FLRJ. Šele s prvo vknjižbo ali zaznambo organa upravljanja sporne nepremičnine je bila določena upravnoteritorialna enota,ki je dejansko prevzela to nepremičnino, torej je z njo upravljala in razpolagala. Ta (oziroma njen pravni naslednik) je zato pasivno legitimirana za izplačilo odškodnine.
pogodba o delu - deljiva obveznost - pasivna legitimacija
Vsi lastniki lokalov iz v požaru poškodovanega objekta so tožeči stranki naročili izvajanje nujnih sanacijskih del, zato je toženec kot eden od lastnikov pasivno legitimiran za plačilo sorazmernega dela stroškov tožeči stranki kot izvajalcu del.
Če imetnik stanovanjske pravice neupravičeno odkloni podpis ponujene najemne pogodbe, potem njegova stanovanjska pravica preneha in od tedaj dalje uporablja stanovanje nezakonito. Določilo 141. čl. SZ, da stanovanjska pravica preneha šele z dnem sklenitve najemne pogodbe namreč ne more veljati za primere, ko imetnik neupravičeno odklanja podpis najemne pogodbe.
ZPSS člen 28, 31. ZPPSL člen 116, 196. ZPP (1977) člen 112, 112/3.
stečajno pravo - izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - uporaba ZPPSL glede na časovno veljavnost
Za stečajne postopke, ki so bili začeti pred 1.1.1994 veljajo vsa materialnopravna in procesna določila ZPPSL 1989, razen procesne določbe glede sestave sodišča v skrajšanem stečajnem postopku.
Šestmesečni rok za vložitev izpodbojne tožbe iz člena 116 ZPPSL 1989 je vezan na začetek stečajnega postopka - torej na čas izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
Predlog za odpravo nepravilnosti v smislu 47. čl. ZIP se lahko nanaša le na dejanja, ki jih opravi uradna oseba, ne pa na tista, ki jih opravi sodnik. V postopku po čl. 47. ZIP ni mogoče postavljati dajatvenih zahtevkov.
najemno razmerje - izpolnitev pogodbe - pisna oblika
Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kakšen drug pravni posel, velja po določbi 90. člena ZOR tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel. Po določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih pa mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov sklenjena v pismeni obliki, pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, pa ni veljavna. Iz tega izhaja, da bi lahko tožeča stranka terjala izpolnitev obveznosti iz najemne pogodbe od toženca, ki se jo je zavezal izpolniti (plačevati najemnino) le nasproti najemodajalcem - lastnikom, samo na podlagi ustreznega pismenega pooblastila slednjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00337
ZPPSL člen 107, 107. ZPP (1977) člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2.
cesija - pobot v stečaju - pobot v pravdi
Okoliščina, da upnik (cedent) o odstopu ni poprej obvestil dolžnika (cessusa), nima za posledico pravne neveljavnosti odstopa (cesije).
Ima pa za posledico, da novi upnik (cesionar) ne more zahtevati plačila od dolžnika, če je dolžnik medtem plačal dolg cedentu, in da je cedent nasproti cesionarju odškodninsko odgovoren (če ni poskrbel, da je cessus bil obveščen o prenosu terjatve).
Cedent lahko prenese na cesionarja svojo terjatev nasproti cessusu brez privolitve cessusa, cessus pa zaradi tega enostranskega dejanja druge stranke ne more priti v slabši položaj in lahko zato uveljavlja proti cesionarju vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal tudi proti svojemu prvotnemu upniku, cedentu. Tako lahko uveljavlja tudi pobotni ugovor, razen v primeru iz 107. čl. ZPPSL (specialna določila ZPPSL imajo namreč prednost pred splošnimi določili ZOR).
Pobotni ugovor je samostojni ugovor (ugovor samostojne nasprotne pravice), ki ne dopušča obsodbe po zahtevku. Pobotni ugovor je materialni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka (toženec namreč predlaga, da naj se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne).
Pobotni ugovor obvezuje sodišče, da o njem razpravlja. To pomeni, da mora ugotoviti, ali nasprotna (v pobot uveljavljana) terjatev tožene stranke obstoji ali ne. Pri tem odločba o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo je toženec ugovarjal v pobot, postane pravnomočna.
Zato tožena stranka svoje nasprotne terjatve ne more več uveljavljati v drugem postopku med istima strankama.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo izven naroka, čeprav za to niso bili podani pogoji po 496. čl. ZPP. Med pravdnima strankama je bilo namreč dejansko stanje sporno, kar je razvidno iz obrazložitve sodbe, v kateri sodišče na podlagi ocene predložene dokumentacije ugotavlja, da med strankama ni obstojalo poslovno razmerje. Ker je sodišče ugotavljalo dejansko stanje (in v tem pogledu izvajalo dokaze), je le-to očitno bilo sporno. Sodišče bi zato moralo odločiti po opravljenem naroku in ne izven njega. Torej je s prekršitvijo načela ustnosti zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (po 9. točki 2. odst. 354. čl. ZPP).
ZTLR člen 75, 75. ZIP člen 228, 228/1, 228, 228/1.
ponovno motenje posesti
V primeru ponovnega motenja posesti ima tožnik na podlagi že obstoječega izvršilnega naslova možnost predlagati direktno izvršbo na podlagi določbe 228. člena ZIP. To pomeni, da ob obstoječem izvršilnem naslovu nima pravne koristi, potrebne za vložitev tožbe z identičnim zahtevkom zaradi ponovnega motenja posesti in zato ne more izposlovati meritornega odločanja o tem zahtevku v pravdi.
ZPPSL člen 14, 127, 127/1, 14, 127, 127/1. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2.
stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje je utemeljeno z uporabo določila 333/II ZPP v zvezi s členom 14 zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zavrglo ponovno prijavo o isti terjatvi.