V čl. 58 ZTLR določeno prenehanje stvarne služnosti zaradi upiranja lastnika služne stvari in triletnega neizvrševanja te pravice pomeni prenehanje služnosti po zakonu. Sodišče se lahko samo opre na ta pravni temelj, čeprav se za neobstoj služnosti zatrjuje druga pravna podlaga.
ZKP člen 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8, 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8. KZJ člen 70, 245, 245/1, 70, 245, 245/1.
ogled
Glede na to, da je preiskovalni sodnik obveščen o sumu storitve kaznivega dejanja organom za notranje zadeve sporočil, da ogleda ne bo opravil, so ti ravnali prav, ko so na podlagi določila 2. odstavka 154. člena ZKP to storili sami. Na zapisnik o ogledu je zato moč opreti sodno odločbo.
ZIP člen 32, 32/6, 38, 38/2, 50, 50-8, 55a, 55a/3, 32, 32/6, 38, 38/2, 50, 50-8, 55a, 55a/3.
stroški postopka - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor
Če dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v danem roku poravna terjatev in hkrati ugovarja zoper del sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, je ta ugovor sicer potreben, vendar upnik dolžniku ni dolžan povrniti stroškov za njegovo vložitev, ker mu jih ni neutemeljeno povzročil.
KZS člen 65, 65/1, 65, 65/1. KZJ člen 9, 9/1, 16, 16/1, 9, 9/1, 16, 16/1.
grdo ravnanje - silobran - dejanska zmota
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Zanesljivo je izključilo verjetnost, da je obdolženec odvračal istočasen protipraven napad zasebnega tožilca, ki naj bi grozil in tudi, da je bil obdolženec v dejanski zmoti glede tega grozečega napada.
Zapuščinski sodnik mora z dediči ugotoviti, ali je bila izjava o odpovedi dediščini podana v zmoti, in če med njimi ni spora o dejstvih, ki dokazujejo zmoto, lahko izda sam sklep o razveljavitvi izjave in da možnost za novo dedno izjavo, če pa je med dediči spor o omenjenih dejstvih, prekine zapuščinski postopek in napoti stranko ali stranke na pravdo.
Ravnanje sodišča, ki stranki ni vabilo na glavno obravnavo z opozorilom, da bo opravljen dokaz z zaslišanjem strank, zaslišalo pa je le došlo stranko in na njeno zaslišanje oprlo sodbo, pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave po 7. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP.
Sodišče ne sme zavreči vloge stranke v primeru, ko je stranko sicer pozvalo, naj odpravi pomanjkljivosti v vlogi, a je pri tem ni izrečeno opozorilo na zakonite posledice iz 4. odst. 109. čl. ZPP. Če bi vlogo sodišče zavrglo brez navedenega opozorila, bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
Izrek varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije je povsem utemeljen in tudi izrečen za primerno dobo 2 let, upoštevaje pri tem zlasti močno vinjenost obdolženca in pa dejstvo, da je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola že večkrat kaznovan od sodnika za prekrške.
Če je med pravdo zaradi izpraznitve poslovnega prostora ta prostor v postopku denacionalizacije z upravno odločbo vrnjen upravičencu, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča.
KZS člen 240, 240/4, 247, 247/3, 240, 240/4, 247, 247/3.
hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost
Vožnja z vozilom, ki ima nepravilno pripet priklopnik, je splošno nevarno dejanje, saj se lahko priklopnik med vožnjo kadarkoli odpne in povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Zato se mora tisti, ki vozi vozilo, na katerega je pripet priklopnik, pred začetkom vožnje dobro prepričati, če je priklop izvršen brezhibno oziroma tako, da samodejen odklop priklopnika med vožnjo ni mogoč.
izločitev v korist potomcev - pravnomočen sklep o dedovanju
Po 32. čl. ZD lahko izloča iz zapuščine le zapustnikov potomec ali posvojenec in njuni potomci, ne pa tudi drugi sorodniki. Zunaj zapuščinskega postopka lahko uveljavlja takšen zahtevek le tisti, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku po zapustniku, ker ga sicer veže sklep o dedovanju.
V predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti tudi izkazana objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena ali precej oteženea.
Dejstvo, da je bil obtoženec kot mladoletnik obravnavan zaradi številnih kaznivih dejanj z elementi nasilja in tudi kaznivih dejanj zoper premoženje, ob upoštevanju dejstva, da je sedaj obtožen storitve kaznivega dejanja ropa in napeljevanja h kaznivemu dejanju velike tatvine, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti kazniva dejanja ponavljal.
ZPP (1977) člen 192, 192/1, 195, 192, 192/1, 195. SZ člen 147, 147/3, 147, 147/3.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - subjektivna sprememba tožbe
Po smrti imetnika stanovanjske pravice se pravica sklenitve kupoprodajne pogodbe prenese na ožjega družinskega člana, ki lahko vstopi v pravdo namesto umrlega lastnika, ne da bi bilo za takšno procesnopravno nasledstvo potrebno soglasje toženca.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20332
ZKP člen 258, 258/1, 258, 258/1. KZJ člen 12, 12/1, 12, 12/1.
izvedenstvo - dejansko stanje - prištevnost
Upoštevaje, da je bil obtoženec doslej že dvakrat obsojen zaradi kaznivih dejanj hude telesne poškodbe, torej zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, zaradi katerih je ponovno v kazenskem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje angažirati izvedenca psihiatrične stroke, zlasti zato, ker so obtoženčeve intelektualne sposobnosti izrazito podpovprečne, kar je bilo ugotovljeno že v prejšnjem kazenskem postopku, ko je bila ugotovljena obtoženčeva bistveno zmanjšana prištevnost.
Darilna pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka. Če med pogodbenimi strankami ne pride do soglasja volj, gre za posel, ki ne obstoji.
umik zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave
O glavni obravnavi je po 3. odst. 124. čl. ZKP potrebno obvestiti le pooblaščenca zasebnega tožilca, če ga le-ta ima. Izjema je le primer, ko hoče sodišče zasebnega tožilca zaslišati kot pričo.
izvršilni postopek - prodaja nepremičnine - sklep o domiku - izročitev nepremičnine - izselitev iz nepremičnine - rok
V skladu z določbo drugega odstavka 192. člena ZIZ sodišče v sklepu, s katerim nepremičnino izroči kupcu, tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše. Zakon niti okvirno ne določa roka, v katerem se je dolžnik dolžan izseliti, tako da je določitev prepuščena sodišču. Pri tem mora sodišče upoštevati tako položaj kupca, kot položaj dolžnika in vse okoliščine primera.