ZOR člen 310, 310/1, 310/2, 325, 327, 327/1, 331, 310, 310/1, 310/2, 325, 327, 327/1, 331. ZNP člen 170, 172, 170, 172.
sodni depozit - delno plačilo terjatve - denarna obveznost
Upnik nima posebnega interesa odkloniti sprejema delne izpolnitve denarne obveznosti, če mu delna izpolnitev ne more povzročiti nikakršnih škodljivih posledic. V takih okoliščinah je mogoče dovoliti položitev delnega zneska denarne obveznosti v sodni depozit.
ZD člen 210, 210/1, 212, 212/1, 210, 210/1, 212, 212/1.
prekinitev zapuščinskega postopka
Sodišče ne prekine zapuščinskega postopka, kadar izvenzakonski partner zapustnice napoveduje revizijo proti sodbi, kjer je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ni zakoniti dedič po zapustnici, ker je njuna izvenzakonska skupnost prenehala pred njeno smrtjo in tudi ne gre za primere iz člena 210 in 212 ZD.
Izpodbojna pogodba, takšna pa je tudi pogodba, ki je obremenjena z napako volje po 60. členu ZOR, ima pravni učinek in obvezuje stranko, vse dokler se s konstitutivno sodno odločbo ne razveljavi. Zato izpodbojnih pogodb ni mogoče uspešno izpodbijati z ugovorom v pravdi, marveč le s posebno tožbo za njeno razveljavitev (primerjaj prvi odstavek 112. člena ZOR).
V predpogodbi morajo biti iste stranke kot v pogodbi. Predpogodba mora vsebovati bistvene sestavine pogodbe, sicer nima pravnega učinka. Pri prodaji je bistven sporazum o blagu in ceni. Navedba, da bo ceno za m2 površine določil sodni cenilec ni določljiva, ker niso določeni temelji ter način in čas cenitve. Ker ni navedeno cenilčevo ime, tudi ne gre za določitev cene, ki bi bila zaupana tretjemu.
pripoznava, dana v zmoti - zmota v izjavi - zmota v predstavi
Sodba na podlagi pripoznave se med drugim lahko izpodbija tudi iz razloga, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, vendar je zmota v izjavi izključena, saj je sodišče prve stopnje že po uradni dolžnosti poskrbelo za to, da so bile navedbe strank jasne in popolne (v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva). Zmota v predstavi, ki je sicer podana, če je stranka pravni in stvarni položaj presojala nepravilno, pa se v procesu ne more upoštevati.
Pristojnost na temelju premoženja velja za "prekomerno." Upnik bo imel korist od take pristojnosti le, če se bo iz dolžnikovega premoženja tudi dejansko lahko poplačal, ker sodba v drugih državah verjetno ne bo priznana. Zato, če utemeljuje tožnik pristojnost za svoj tožbeni zahtevek le na dejstvu, da je tožena stranka soustanoviteljica d. d. z ustanovitvenim deležem, iz katerega pa se tožnik ne bo mogel poplačati, to ne zadošča za pristojnost po premoženju.
valutna klavzula - navadno sosporništvo - objektivna kumulacija - gospodarski spor
Izrek odločbe, ki dolžniku nalaga plačilo tolarske protivrednosti določenega zneska tuje valute, mora vsebovati tudi odločitev o tečaju, po katerem bo tuja valuta obračunana v tolarje, in odločitev o banki, katere (ustrezni) tečaj se bo pri obračunu upošteval.
Ker ni izkazano, da bi toženi stranki glede na sporni predmet bili v pravni skupnosti oz. da se njuna obveznost opira na isto dejansko in pravno podlago, ne gre za materialno sosporništvo, ampak kvečjemu za formalno sosporništvo. Torej tudi ne gre za gospodarski spor.
Če gre za formalno sosporništvo, pa sodišče prve stopnje ne bi smelo o zahtevku zoper oba toženca odločati v istem postopku - glede na to, da bi bilo treba samo v enem izmed obeh pravnih razmerij uporabiti procesna pravila, ki urejajo postopek v gospodarskih sporih, v drugem pa ne.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZOR člen 132, 132/2, 602, 602/2, 618, 618/3, 132, 132/2, 602, 602/2, 618, 618/3.
jamčevanje za napake - znižanje kupnine
Smisel instituta znižanja kupnine (kot enega od možnih jamčevalnih zahtevkov) je v tem, da dobi tožeča stranka razliko med vrednostjo, ki bi jo imelo izvršeno delo brez napake, in med vrednostjo, ki jo ima izvršeno delo z napako. Sodišče mora torej ugotavljati vrednost izvršenega dela z napako, pri čemer vrednost takega dela nikakor ne more biti enaka nič (sicer bi tožeča stranka uveljavljala razdrtje pogodbe in vrnitev celotnega avansa), povrnitev stroškov, ki bi jih tožeča stranka imela z zamenjavo obstoječe obloge (z napako) z novo oblogo (brez napake), pa bi lahko uveljavljala kot odškodnino, ne pa v okviru jamčevalnega zahtevka (znižanja kupnine), ki ga je postavila v tožbi.
Za vsak odmik od dogovorjenih in z načrtom predvidenih gradbenih del (razen nujnih in nepredvidenih del) mora imeti izvajalec pismeno soglasje naročnika, ki ga ne more nadomestiti nalog njegovega nadzornega organa brez predhodno pridobljene pismene odobritve naročnika. Nadzorni organ je namreč upravičen (pooblaščen) opravljati samo posle, ki so v zvezi z gradbenim nadzorstvom, in se brez posebnega pooblastila ne more dogovoriti za odstop od načrta.
Drugi pogoj za odmik od načrta (poleg pismenega soglasja naročnika) je odobritev za odmik tistega organa, ki je sicer pristojen za potrditev načrta.
ZPPSL člen 127, 127/1, 127/2, 127, 127/1, 127/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2.
napotitev na pravdo - materialna pravnomočnost
Če se prereka terjatev upnika, ki je za terjatev že pridobil izvršilno listino, napoti stečajni senat na pravdo stečajnega dolžnika, saj je bil on tisti, ki je prerekal prijavljeno terjatev, ne pa upnika.
Pravnomočno razsojena stvar ima prednost pred vsebinsko nepravilnim napotitvenim sklepom (tj. napačnim sklepom).
Materialna pravnomočnost pomeni, da stranke ne morejo ponovno uveljavljati, kar je pravnomočno priznano, in da sodišče v isti zadevi ne sme ponovno niti drugače odločiti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20338
ZKP člen 365, 365-5, 376, 376/1, 376/1-2, 365, 365-5, 376, 376/1, 376/1-2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - pogojna obsodba - poseben pogoj - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obdolženki je bil v pogojni obsodbi določen tudi posebni pogoj, da mora v določenem roku oškodovancu povrniti škodo, vendar sodišče prve stopnje škode ni prisodilo. Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe obdolženke sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da posebnega pogoja ni izreklo, ker bi bila sicer podana kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženke po 5. točki 365. člena ZKP.
Določila 114. čl. Zakona o nepravdnem postopku (izdaja začasne odredbe) se ne more uporabiti v postopku za delitev stvari iz skupnega premoženja, ker se začasna odredba po 114. čl. ZNP lahko izda le v postopku za ureditev razmerij med solastniki. V delitvenem postopku pa se seveda lahko izdajo začasne odredbe po določilih Zakona o izvršilnem postopku.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Pri ugotavljanju, ali gre med dvema ali več osebami za prepir kot bistveni znak kaznivega dejanja po čl. 56 KZS, je treba ugotoviti ravnanje, to je izrečene besede, grožnje, zmerjanje ali pa fizično dejanje vseh vpletenih v dogodek ter oceniti, ali takšno vedenje doprinaša k ustvarjanju medsebojnega sovražnega razpoloženja.
Pri odločanju o tožbenem zahtevku mld. hčerke za zvišanje preživnine ni pomembno to, kar toženec (oče) po svoji volji daje hčerki, poleg s sodno odločbo določene preživnine.
prodajna pogodba - blagovni promet - avans - obresti od vnaprej plačane kupnine
Pogodbena cena se lahko določi tudi tako, da se pri oblikovanju cene upošteva diskont zaradi predčasnega plačila v obliki odpovedi obrestovanja tega zneska za čas dogovorjene izročitve. V takem primeru gredo kupcu obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu šele od dogovorjenega roka dobave dalje, saj le od tedaj dalje prodajalca brezplačno kreditira.
Rok, ki ga je sodišče dalo javnemu tožilcu na njegovo zahtevo za popravo obtožnice, je le instrukcijski, zato prekoračenje tega roka nima nobenih pravnih posledic za obtožbo javnega tožilca.
Če odvetnik priglasi pooblastilo za stranko že po izdaji (in vročitvi) sodbe tožeči stranki, s tem ne more podaljšati pritožbenega roka. Rok za vložitev pritožbe se šteje od dneva, ko je bila sodba pravilno vročena tožeči stranki, ki v pravdi ni imela pooblaščenca.
računanje rokov - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
V primeru, ko je bila izdana sodba na podlagi izostanka, teče rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje od takrat, ko je tožena stranka prejela sodbo in ne od takrat, ko se je opravi narok, na katerem je bila izdana sodba na podlagi izostanka.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe - sprememba tožbe
Pravočasno vložena tožba zaradi motenjske posesti je le tista, ki je vložena v roku iz 77. čl. ZTLR. Kasnejša sprememba tožbe, ki uveljavlja bistveno večji obseg motenja posesti, je prepozno vložena in sodišče spremenjeno tožbo utemeljeno kot prepozno zavrže.
Obravnava lahko kot pravočasno vloženo le prvotno tožbo, v prvotno postavljenem obsegu, kar je bilo še pravočasno toženo.
Za protislovne dokaze gre, če priča in obdolženec navajata različno število predmetov, ki naj bi jih obdolženec prodal, v ovadbi policije, ki je po izpovedbi priče predmete po dogodku pogledala, pa je navedeno enako število predmetov, kot jih zatrjuje obdolženec.