Bistveno za predpogodbo je, da se z njo prevzame obveznost, da bo pozneje sklenjena glavna pogodba. Na podlagi predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe tudi iztožljiva.
odškodnina - odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim
Oškodovanec lahko zahteva plačilo odškodnine neposredno od odgovornega in glavnega urednika, če je ta objavil žaljiv članek, ker je vsaka objava članka posledica njegove zavestne odločitve in tedaj naklepna, kar pomeni tudi njegov zavesten pristanek na škodljive posledice - škodo.
Dogovor o valutni klavzuli iz leta 1990 je veljaven. Tudi če se pogodba razdere, je ta dogovor treba upoštevati. V tem primeru ne gredo zakonite zamudne obresti, ampak take kot jih priznavajo poslovne banke za devizne vloge na vpogled.
Kljub dejstvu, da je bil obtoženec že večkrat obsojen, vendar zaradi premoženjskih deliktov, je izrek pogojne obsodbe zaradi znatne časovne odmaknjenosti in zato, ker je obtoženec neposredno pred izrekom pogojne obsodbe prestal kazen zapora, utemeljen, zlasti še, ker gre za povsem drugačno kaznivo dejanje.
Če s tožbo niso na pasivni strani zajeti vsi nujni enotni sosporniki, ni tožena prava stranka. Na to mora paziti sodišče po uradni dolžnosti in z odločitvijo le proti nekaterim izmed nujnih enotnih sospornikov prvo sodišče zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, kar ima za posledico razveljavitev sodbe in zavrženje tožbe po določbi 3. odst. 369. čl. ZPP.
V primeru med seboj izključujočih se dokazov, je mogoča tudi taka dokazna ocena, da trditev, o kateri so bili izvedeni dokazi, pač ni dokazana. Vendar bi prišlo v poštev le tedaj, ko bi se sodišče na podlagi ocene vsakega dokaza posebej prepričalo, da so vsi med seboj izključujoči se dokazi enako (ne)verodostojni.
Določba 40. čl. ZSR je kogentne narave, zato je najemnik stanovanja, ki ne izpolnjuje pogojev iz te zakonske določbe, pridobil s sklenitvijo najemne pogodbe stanovanjsko pravico, čeprav mu ni bila izdana odločba o dodelitvi stanovanja.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Vrnitev nepremičnin na podlagi darilne pogodbe po 5. členu Zakona o denacionalizaciji, je treba presojati povezano z določili 3. in 4. člena tega zakona.
Sodišče mora v zadevi, kjer javni pravobranilec zastopa krajevno skupnost, vročati vse spise neposredno javnemu pravobranilcu, sicer vročitev nima pravnega učinka.
V primeru pobotnega ugovora toženčeva pripoznava dolga zunaj pravdnega postopka ne vpliva na njegov tek, dokler toženec ne umakne pobotnega ugovora na procesno učinkovit način.
ZOR člen 104, 124, 581, 581/2, 582, 104, 124, 581, 581/2, 582.
ničnost pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - zakupna pogodba
Zakupna pogodba, ki je bila sklenjena v letu 1979, ni nična zaradi sprejetja nove ustave v letu 1991, dokler ne bo sprejet nov Zakon o rudarstvu (Ur. list RS 17/75). Če je tožena stranka - krajevna skupnost kot zakupnik s prodajo peska drugim kršila pogodbo, je to potrebno presojati po čl. 581/2 ZOR in ne po čl. 124 ZOR.
Bistvena sestavina obrazložitve prav vsake sodne odločbe je navedba predpisov, na katere opira sodišče svoje zaključke. Brez tega namreč odločbe ni mogoče preizkusiti. Če sodišče ni navedlo pravnih predpisov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
skupno premoženje zakoncev - izpraznitev stanovanja
Zahtevek razvezanega zakonca za plačilo polovice zneska, izplačanega v višini 30 % vrednosti stanovanja ob njegovi izpraznitvi (126. čl.
SZ), ni utemeljen, če je bil imetnik stanovanjske pravice drugi zakonec in je bilo stanovanje izpraznjeno ter plačilo izvršeno po razvezi zakonske zveze.
ZOR člen 186, 189, 200. ZTSP0Z člen 53. Odlok o zneskih, po katerem se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila (1989).
Po načelnem mnenju XXXIX. skupne seje zveznega sodišča, republiških in pokrajinskih sodišč ter vrhovnega vojaškega sodišča (objavljeno v Poročilu VS RS 1-2/88 str. 5) in razširjene seje civilnega oddelka v SRS, ki je sprejela izhodišča za praktično uporabo tega stališča, se višino škode, ki je podlaga za ugotovitev obsega odgovornosti zavarovalnice, ugotavlja tako, da se denarno odškodnino upošteva v znesku, v katerem je nastala; nedenarno premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo pa se ugotavlja po cenah in merilih iz časa škodnega dogodka (pri čemer višje sodišče opozarja, da škodni dogodek praviloma ni isti kot datum nesreče). Če tako ugotovljena škoda ne presegal zneska zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati celotno odškodnino; če pa jo presega, mora plačati odškodnino v skladu z razmerjem med zavarovalno vsoto in ugotovljeno višino škode.