Ni dolžnost pravdnega sodišča oziroma predsednika senata ali sodnika, da v obrazložitvi sodbe navede, katere dokaze je izvedlo, saj mu tega zakon ne nalaga. Kar zadeva dokaze, mora navesti le tiste, na katere opre svojo sodbo (četrti odst. 338. člena ZPP, ne pa torej vseh dokazov, ki jih je izvedlo.
Sklep o dedovanju je mogoče popraviti samo, če gre za očitno pisno pomoto. Če pri navedbi pokojnikovega državljanstva ne gre za napako, ki bi nastala pri pisanju, marveč za negotovo oziroma sporno ugotovitev dejanskega stanja. Navedbe državljanstva ni mogoče spremeniti s popravnim sklepom in je treba predlog za izdajo takega sklepa zavrniti.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Ker gre v obravnavanem primeru za pogodbo, ki je bila sklenjena po uveljavitvi ustave iz leta 1963, zahteva za denacionalizacijo po 5. čl. ZDEN ne pride v poštev.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev
Tisti, ki je samo fizično delal na kmetiji drugega zakonca, ki je njegovo posebno premoženje, ne more uveljavljati solastninskega deleža na tem premoženju.
tožba za izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija - osebna služnost - služnost stanovanja - družinski član
Lastnik stanovanjske hiše ni aktivno legitimiran za tožbo za izselitev iz stanovanjske hiše, v kateri živi nekdo skupaj s svojo materjo, ki ima dosmrtno osebno služnost stanovanja. V takem primeru ne pridejo v poštev določbe Stanovanjskega zakona, temveč paragrafa 521 in 522 ODZ. Služnostna pravica rabe stanovanja je osebna pravica, ki daje nosilcu te pravice pravico uporabe stanovanja tako za svoje potrebe, kot tudi za potrebe družinskih članov.
veljavnost slovenske kazenske zakonodaje - promet z mamili
Slovenska kazenska zakonodaja velja tudi za tistega storilca kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 245. člena KZJ, ki je mamilo prenašal po ozemlju naše države, četudi je mamilo prevzel v eni tuji državi in ga ni imel namena prodati v Republiki Sloveniji, pač pa v drugi tuji državi.
izvršitev odločbe tujega sodišča - izvršilni naslov
Odločba tujega sodišča, ki jo je v ustreznem postopku priznalo slovensko sodišče, je izvršilni naslov po določilu 12. in 16. člena ZIP. Zato sodišče ne more presojati njene utemeljenosti.
V sporih vloženih po uveljavitvi Stanovanjskega zakona se presoja dovoljenost revizije po vrednosti spornega predmeta, ki jo je označil tožnik v tožbi.
Nepristni poslovodja opravlja tuj posel v svojem interesu oziroma v svojo korist, čeprav ve, da je posel tuj. Tisti čigar posel je opravil, lahko zahteva obračun in izročitev posesti, ali pa vrnitev stvari v prejšnje stanje in povrnitev morebitne škode. Nepristni poslovodja nima povračilnega zahtevka, razen, če je tisti, čigar posel je opravil, pozneje odobril opravljeno delo.
KZS člen 166, 166/3. KZJ člen 107, 107/2, 108, 108/3.
velika tatvina - vrednost ukradene stvari - vrednost deleža storilca
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je kaznivo dejanje pravno opredelilo kot veliko tatvino po 3. odstavku 166. člena KZS, kajti ob podani subjektivni komponenti je pomembno, da vrednost ukradene stvari presega 500.000,00 SIT, ne pa delež, ki bi posameznemu storilcu šel pri delitvi plena.
Pri izplačilu denarnega nadomestila se ne upoštevajo stroški, ki jih je morda imel predlagatelj v zvezi z nasutjem poti po drugi trasi, po kateri je do izdaje sklepa nepravdnega sodišča vozil brez pravnega naslova in ki je last nasprotnega udeleženca.
sklep o zaključku stečajnega postopka - pritožba - začetek teka pritožbenega roka
Za sklep o zaključku stečajnega postopka ni predpisano, da ga je treba poslati kakšni zainteresirani osebi. Predpisano je le, da ga je treba objaviti v uradnem listu. Rok za pritožbo zato teče od dneva nabitja sklepa na oglasno desko sodišča, ne pa od dneva njegove objave v uradnem listu.
ZZK paragraf 104, 136, 136/2. ZPP (1977) člen 352, 352/1.
zavrnitev predloga za vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni postopek - pritožba - nova dejstva in novi dokazi
Iz listin, ki so predložene predlogu za vpis v zemljiško knjigo, ne izhaja pravno nasledstvo prodajalca. V pritožbenem postopku v zemljiškoknjižnih zadevah ni mogoče navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
navidezna pogodba - kreditna pogodba - pristop k dolgu
Po določilu 66. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je brez pravnih učinkov navidezna pogodba. Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga pogodba, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. V konkretnem primeru ni bila sklenjena kreditna pogodba, ampak pogodba o pristopu k dolgu.
Poštna oddajna knjiga brez oznake, v kateri zadevi je bila neka pošiljka priporočeno poslana sodišču, ni dokaz, da je bil s to pošiljko poslan ugovor v tej zadevi, tudi zato ne, ker iz sprejemne štampiljke sodišča izhaja, da je bil ugovor vložen neposredno pri sodišču.
Toženec odgovarja za škodo kot lastnik črpalke za beton, ki je nevarna stvar. Razmerje med tožencem kot podizvajalcem in izvajalsko organizacijo tretjega kot oškodovanca ne zadeva. Toženec se zato proti oškodovancu ne more sklicevati na odgovornost izvajalske organizacije.