zahteva za denacionalizacijo - sodna pristojnost - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - menjalna pogodba
V primeru, ko je prišlo v državno last premoženje na podlagi menjalne pogodbe, do katere je prišlo po trditvah predlagatelja zaradi grožnje in zvijače ter pritiskov upravnega organa, gre za primer denacionalizacije po 5. čl. ZDEN, in o taki zahtevi za denacionalizacijo odloča sodišče.
Odškodnina za zaplenjeno premoženje mora plačati družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela. Iz sklepa, ki določa odškodnino za premoženje, mora biti razvidno, za katere premičnine in v kakšnem znesku je bila določena odškodnina.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00361
ZIP člen 267. ZOR člen 104, 104/1. ZPP (1977) člen 186, 186/1. ZPVSR člen 71a, 72, 72/4. ZSReg člen 41, 42, 42/1.
zavarovanje terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.
Predlagana začasna odredba se ne sme pokrivati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uvlejavljan s tožbo, ali pa šele bo. Začasno odredbo je možno vložiti še pred vložitvijo tožbe.
Člen 3 in enako tudi 90. člen ZPPSL, ki določata, da lahko predlagajo stečaj le dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. SDK torej ni več upravičen predlagatelj.
izvršba na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor
V skladu z 2.odstavkom 38. člena ZIP je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sestavljen iz dveh delov: prvi del sklepa nalaga dolžniku plačilo in če dolžnik ne ugovarja, postane ta del sklepa po osmih dneh pravnomočen. Dolžnik zoper ta del sklepa ne more ugovarjati po izteku navedenega roka. Določilo 2.odstavka 55. člena ZIP, o dovoljenem ugovoru po izteku osemdnevnega roka, se nanaša samo na drugi del izvršilnega sklepa - torej na tisti del, s katerim je dovoljena izvršba. Če torej dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavlja takozvano dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev ravna sodišče tako, kot pri takem ugovoru v "klasični" izvršbi - odloča o ugovoru skladno s členi 52 do 54 ZIP.
Če tožnik izjavi, da umika tožbo in obenem priglasi svoje pravdne stroške, je potrebno tako izjavo razumeti kot skrčitev tožbenega zahtevka na pravdne stroške, ne pa kot umik tožbe v celoti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamudne obresti
Dolžnik je zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugovarjal le delno in sicer v obsegu, ki se nanaša na obračunane zamudne obresti.
Prvostopno sodišče bi v takem primeru moralo po 2.odst. 55a člena ZIP določno navesti za kateri del glavnice, obresti in izvršilnih stroškov se izvršilni sklep razveljavi in bo obravnavan v pravdnem postopku.
V izreku, ki je osrednji del sodne odločbe, mora biti v konkretnem primeru določeno, kaj bo predmet pravdnega postopka.
S stanovanjskim zakonom ni omejena etažna stanovanjska lastnina le na večstanovanjske hiše, temveč je možna tudi v družinskih hišah, kjer je več stanovanj v lasti etažnih lastnikov, ki so v sorodu.
O tem, da v senatni zadevi sodi sodnik posameznik, se lahko stranki sporazumeta le do izdaje sodne odločbe. Če izda v senatni zadevi sodnik posameznik sodbo brez soglasja strank, naknadno soglasje te kršitve postopka ne more sanirati. Sanira jo lahko le opustitev pritožbe, torej pravnomočnost sodbe.
Za škodo, ki jo je utrpel tožnik zaradi nepravilnega zdravljenja, tožena stranka (bolnišnica) odgovarja samo v obsegu koliko škode je nastalo iz tega naslova, ne odgovarja pa za škodo, ki jo je tožnik utrpel v drugem škodnem dogodku.
ZOR člen 61, 61/2, 1082, 1093, 1093/1, 61, 61/2, 1082, 1093, 1093/1.
izvensodna poravnava - bistvena zmota
Določila v oporoki, da oporočni dedič dobi premoženje zapustnice, če bo skrbel za oskrbo oporočiteljičine sestre, ne pomeni nujno fideikomisarične substitucije, ampak gre lahko za odložni pogoj.
Vsekakor je treba ugotoviti pravo voljo oporočiteljice.
V kolikor otrok živi v drugi državi (bivši jugoslovanski republiki), to ne pomeni, da gre za spremenjene razmere (nižji stroški preživljanja), ampak je treba te razmere ugotoviti in v zvezi s tem stroške preživljanja in potrebe otroka ter premoženjske zmožnosti preživninskih zavezancev. Sprememba valutnega razmerja ne predstavlja spremenjene okoliščine.
O popravi sodbe ali sklepa sodišče izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa vroči prepis sklepa. Odločitev o popravi v izvirniku pa lahko zaznamuje tudi šele po pravnomočnosti popravnega sklepa, namesto že ob izdaji, ne da bi s tem zagrešilo kakšno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZZZDR člen 56, 56/1, 56, 56/1. ZOR člen 414, 414/1, 414, 414/1. ZSG člen 43, 43/1, 43, 43/1.
etažna lastnina - solidarna odgovornost - skupno premoženje zakoncev
Ker je toženec skupni lastnik stanovanja, je njegova obveznost plačila stroškov solidarna, pri čemer obveznost temelji na določbah Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki je veljal v času nastanka obveznosti.
Pri izračunu plačila glavnice in obresti gre za strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Zato se je pravilno odločilo, ko je po določilu 250. člena Zakona o pravdnem postopku izvedlo dokaz z izvedencem finančne stroke in se ni oziralo na posamezne izračune pravdnih strank. Sodni izvedenci so strokovnjaki, ki jih določi sodišče za pojasnitev strokovnih vprašanj in so zapriseženi, medtem ko so izračuni posameznih institucij z različnimi računalniškimi programi le podlaga za navedbe pravdnih strank.