Tožena stranka se je s pogodbo o medsebojni ureditvi razmerij zavezala, da bo pokrila negativni saldo na svojem stroškovnem mestu. Ker je tožeča stranka podpis te pogodbe pogojevala s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, pogodba nima dopustne podlage in je nična. V delovnopravni zakonodaji je postopek v zvezi z nastankom in ugotavljanjem škode določen v 72. členu ZTPDR, zato bi tožeča stranka, če je menila, da so bile pri delu tožene stranke nepravilnosti, morala izpeljati postopek ugotavljanja odgovornosti tožene stranke za negativni saldo (škodo) v skladu s tem določilom. Drugačno ugotavljanje škode ali pogojevanje sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z povrnitvijo škode ni zakonito.
ZDR (1990) člen 36e, 36e/1, 36e, 36e/1. ZGD člen 371, 371/1, 371/1-2, 371, 371/1, 371/1-2. ZPPSL člen 182, 182/1, 182, 182/1.
likvidacija - prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rok
V primeru rednega prenehanja družbe po sklepu skupščine bi lahko z uporabo ekstenzivne razlage določb delovnopravne zakonodaje v zvezi s prenehanjem zaposlitve govorili le o operativnih razlogih za prenehanje delovnega razmerja delavcem. Pri tem pa delavcev ni mogoče neposredno izenačiti s presežnimi delavci in zato zahtevati od delodajalca izvedbe prav takšnega postopka, kot je predviden za trajno presežne delavce po ZDR. V tem primeru odpade potreba po posebnem postopku določanja trajno presežnih delavcev, njihovi primerjavi in zaščitenih kategorijah - in je torej analogna uporaba določb o presežnih delavcih lahko le omejena.
Ob upoštevanju določb mednarodnih pogodb delavcem ne more prenehati delovno razmerje že s sklepom skupščine o redni likvidaciji družbe, temveč ima delavec pravico do razumnega odpovednega roka. V tem primeru je še najustreznejša analogna uporaba določb o odpovednem roku za trajno presežne delavce.
V primeru prostovoljne likvidacije družbe, za katero ZGD predpisuje postopek, ne pride v poštev uporaba določbe 182. člena ZPPSL, ki napotuje na smiselno uporabo določb stečajnega postopka, saj ZPPSL velja le za primere prisilne likvidacije.
ZPPSL člen 37, 37/1, 47, 47-4, 37, 37/1, 47, 47-4.
terjatev - dospelost terjatve
Nedospele terjatve upnikov proti dolžniku se štejejo z dnem začetka postopka prisilne poravnave za dospele. V primeru, če je rok zapadlostiposojila daljši od roka izpolnitve iz potrjene prisilne poravnave, velja daljši rok izpolnitve le, če upnik privoli v manj ugodne pogoje od tistih, ki mu jih mora dolžnik ponuditi v skladu z določili ZPPSL.
Pristojnost sodišča za postopek zavarovanja dokazov je treba ocenjevati glede na dokaz katerega izvedba se predlaga (podaja izvedenskega mnenja o zdravstvenem stanju predlagateljice).
Bistvo pri določanju vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnih zahtevkov je v tem, da ima tožeča stranka pravico, da svoj interes sama oceni, s tem ko v tožbi navede vrednost spornega predmeta. Njen pravni interes ni vedno enak ekonomskemu, vendar pa ne more biti poljuben, kolikor sproži vprašanji o stvarni pristojnosti in pravico do revizije. V tem primeru se dispozicija tožeče stranke umakne oceni sodišča, ki se na primeren način prepriča o vrednosti spornega predmeta.
Predlagatelj je predlagal ogled premičnin v objektu nasprotne udeleženke, da bi kasneje z lastninsko tožbo zahteval njihovo vrnitev. Dejstvo, da premičnin ni natančno opredelil, ne predstavlja ovire za ugoditev predlogu.
upravljanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav - lastninska pravica - prepovedna tožba
Dela, ki jih je opravil toženec na solastni nepremičnini predstavljajo ravnanje, ki utemeljeno vznemirja druga dva solastnika. Toženec bi za takšna dela, ki presegajo okvir rednega upravljanja solastne stvari, mora imeti soglasje obeh solastnikov. Zato je utemeljen tožbeni zahtevek, naj toženec preneha z vznemirjanjem. Utemeljen pa je tudi odškodninski zahtevek, po katerem je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje stanje. Zakon o obligacijskih razmerjih namreč v prvem odstavku 185. člena določa, da je odgovorna oseba, ki je povzročila škodo, prvenstveno dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.
Dejstvo, da se je oškodovanec poplačal od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov, ne sme vplivati na prevalitev dokaznega bremena glede ugotavljanja višine deleža, ki odpade na vsakogar izmed solidarno odgovornih dolžnikov, samo na tistega dolžnika, ki je plačal celo odškodnino.
ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 286, 286/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353. OZ člen 1060, 1060.
ugovor zastaranja - pritožbena novota
Ugovor zastaranja praviloma ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi. To pa iz razloga, ker tak ugovor spada v trditveno podlago strank, pri čemer pritožbene novote v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP praviloma niso dopustne.
Zemljiškoknjižna pravila o tem, kdaj zemljiškoknjižno sodišče izbriše vpisano hipoteko, so jasna. To lahko stori le na podlagi zemljiškoknjižne listine. Zato bi morala stranka predložiti takšno listino, da bi lahko dosegla tak izbris hipoteke.
ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 376/2, 376/3, 380, 380/3, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 376/2, 376/3, 380, 380/3. ZPP člen 353, 353. OZ člen 1060, 1060.
negmotna škoda - ugovor zastaranja
Materialnopravno zmotno je pritožbeno sklicevanje na zastaranje odškodninske terjatve po določbi prvega in drugega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ker je za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnice proti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče potrebno zastaranje presojati po tretjem odstavku 376. člena ZOR v zvezi s tretjim odstavkom 380. člena ZOR. V danem primeru gre namreč za zahtevek v zvezi s prekršitvijo zavarovalne pogodbe o obveznem zavarovanju, ne pa za odškodninski zahtevek. Po določbi tretjega odstavka 380. člena ZOR pa terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb zastarajo v treh letih, pri čemer izhajajoč iz določbe prvega odstavka 361. člena ZOR zastaranje začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu.
Pravno odločilnega dejstva, ki ga tožnik zatrjuje v tožbi, ali je zavarovanec tožene stranke pred zavijanjem levo vklopil levi smerokaz, sodišče prve stopnje v sodbi ni ugotovilo. Navedlo je le, da je imel smerokaz najverjetneje prižgan, kar pa za ugotovitev tega pravno pomembnega dejstva ne zadošča. Sodišče mora biti o tem dejstvu prepričano in če ga ne more zanesljivo ugotoviti, mora o njem sklepati na podlagi pravil o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).