ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 12, 215, 285, 339, 339/1, 12, 215, 285, 339, 339/1.
pomoč prava nevešči stranki - načelo materialnega procesnega vodstva
Res je, da v pravdnem postopku glede dejstev in dokazov velja razpravno načelo (1. odst. 7. čl. ZPP), sodišče pa dokaze po uradni dolžnosti izvaja le izjemoma (2. odst. 7. čl. ZPP). Vendar pa je dejstvo, da je toženec pravni laik, ki nima pooblaščenca, sodišču prve sopnje narekovalo, da ga v skladu z načelom pomoči prava nevešči stranki opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi (12. čl. ZPP). Pouk o procesnih pravicah nedvomno vključuje tudi opozorilo, da stranka glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena predlaga ustrezne dokaze, konkretno dokaz z izvedencem gradbene stroke. Enak zaključek izhaja tudi iz vsebine materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP), ki se med drugim nanaša tudi na dokazni postopek. Če sodišče prve stopnje toženi stranki ni dalo pobude, da ponudi ustrezen dokazni predlog, ne more vzdržati zaključek v izpodbijani sodbi, da tožena stranka ni dokazala svojega višjega deleža na skupnem premoženju. Ker bi lahko kršitev načela pomoči prava nevešči stranki in pravila o materialnem procesnem vodstvu, kar oboje uveljavlja tožena stranka v pritožbi, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (1. odst. 339. v zvezi z 12. in 285. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pojem "tretjega" iz 2. in 4. odst. 177. čl. ZOR ne zajema oseb, ki so solidarno odškodninsko odgovorne po 207. čl. ZOR. V pravdi med oškodovancem in eno izmed solidarno odškodninsko odgovornih oseb iz 207. čl. ZOR tako ni moč upoštevati ugovorov te osebe, ki se tičejo razmerja med več solidarno odškodninsko odgovornimi subjekti (prim. 207. čl. in 3. odst. 206. čl. ZOR). Tožena stranka zato ne more v okviru uveljavljanja oprostitvenega razloga po 2. odst. 177. čl. ZOR uspeti z ugovori, češ da prisotnost kabla v območju izkopa ni bila označena, da delavec tožene stranka na kabel ni bil opozorjen, da zakoličba izkopa ni bila v redu, ali da morda ni bila seznanjena z lokacijskim dovoljenjem.
ZPPSL člen 37, 37/1, 47, 47-4, 37, 37/1, 47, 47-4.
terjatev - dospelost terjatve
Nedospele terjatve upnikov proti dolžniku se štejejo z dnem začetka postopka prisilne poravnave za dospele. V primeru, če je rok zapadlostiposojila daljši od roka izpolnitve iz potrjene prisilne poravnave, velja daljši rok izpolnitve le, če upnik privoli v manj ugodne pogoje od tistih, ki mu jih mora dolžnik ponuditi v skladu z določili ZPPSL.
Bistvo pri določanju vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnih zahtevkov je v tem, da ima tožeča stranka pravico, da svoj interes sama oceni, s tem ko v tožbi navede vrednost spornega predmeta. Njen pravni interes ni vedno enak ekonomskemu, vendar pa ne more biti poljuben, kolikor sproži vprašanji o stvarni pristojnosti in pravico do revizije. V tem primeru se dispozicija tožeče stranke umakne oceni sodišča, ki se na primeren način prepriča o vrednosti spornega predmeta.
Dejstvo, da se je oškodovanec poplačal od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov, ne sme vplivati na prevalitev dokaznega bremena glede ugotavljanja višine deleža, ki odpade na vsakogar izmed solidarno odgovornih dolžnikov, samo na tistega dolžnika, ki je plačal celo odškodnino.
Pristojnost sodišča za postopek zavarovanja dokazov je treba ocenjevati glede na dokaz katerega izvedba se predlaga (podaja izvedenskega mnenja o zdravstvenem stanju predlagateljice).
Predlagatelj je predlagal ogled premičnin v objektu nasprotne udeleženke, da bi kasneje z lastninsko tožbo zahteval njihovo vrnitev. Dejstvo, da premičnin ni natančno opredelil, ne predstavlja ovire za ugoditev predlogu.
upravljanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav - lastninska pravica - prepovedna tožba
Dela, ki jih je opravil toženec na solastni nepremičnini predstavljajo ravnanje, ki utemeljeno vznemirja druga dva solastnika. Toženec bi za takšna dela, ki presegajo okvir rednega upravljanja solastne stvari, mora imeti soglasje obeh solastnikov. Zato je utemeljen tožbeni zahtevek, naj toženec preneha z vznemirjanjem. Utemeljen pa je tudi odškodninski zahtevek, po katerem je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje stanje. Zakon o obligacijskih razmerjih namreč v prvem odstavku 185. člena določa, da je odgovorna oseba, ki je povzročila škodo, prvenstveno dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.
Pravno odločilnega dejstva, ki ga tožnik zatrjuje v tožbi, ali je zavarovanec tožene stranke pred zavijanjem levo vklopil levi smerokaz, sodišče prve stopnje v sodbi ni ugotovilo. Navedlo je le, da je imel smerokaz najverjetneje prižgan, kar pa za ugotovitev tega pravno pomembnega dejstva ne zadošča. Sodišče mora biti o tem dejstvu prepričano in če ga ne more zanesljivo ugotoviti, mora o njem sklepati na podlagi pravil o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZPP člen 286, 286/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 286, 286/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353. OZ člen 1060, 1060.
ugovor zastaranja - pritožbena novota
Ugovor zastaranja praviloma ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi. To pa iz razloga, ker tak ugovor spada v trditveno podlago strank, pri čemer pritožbene novote v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP praviloma niso dopustne.
ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 376/2, 376/3, 380, 380/3, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 376/2, 376/3, 380, 380/3. ZPP člen 353, 353. OZ člen 1060, 1060.
negmotna škoda - ugovor zastaranja
Materialnopravno zmotno je pritožbeno sklicevanje na zastaranje odškodninske terjatve po določbi prvega in drugega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ker je za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnice proti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče potrebno zastaranje presojati po tretjem odstavku 376. člena ZOR v zvezi s tretjim odstavkom 380. člena ZOR. V danem primeru gre namreč za zahtevek v zvezi s prekršitvijo zavarovalne pogodbe o obveznem zavarovanju, ne pa za odškodninski zahtevek. Po določbi tretjega odstavka 380. člena ZOR pa terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb zastarajo v treh letih, pri čemer izhajajoč iz določbe prvega odstavka 361. člena ZOR zastaranje začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu.
Zemljiškoknjižna pravila o tem, kdaj zemljiškoknjižno sodišče izbriše vpisano hipoteko, so jasna. To lahko stori le na podlagi zemljiškoknjižne listine. Zato bi morala stranka predložiti takšno listino, da bi lahko dosegla tak izbris hipoteke.