najemna pogodba - smrt najemnika - izselitev iz stanovanja
Tako kot v primeru odpovedi najemne pogodbe, se tudi v primeru, kot je obravnavani, njeno učinkovanje podaljša do poteka izselitvenega roka. To pomeni na eni strani lastnikovo dolžnost omogočanja uporabe stanovanja do poteka izselitvenega roka in na drugi strani obveznost plačevanja najemnine do poteka izselitvenega roka. Pritrditi je zato treba tožniku, da je bil toženec dolžan plačati najemnino do izselitve, torej do 12.3.1997, vendar ne v vtoževanem znesku, ampak najemnino, kot je bila določena z najemno pogodbo, katere učinkovanje se je podaljšalo do poteka izselitvenega roka. To pa je (6. člen najemne pogodbe) neprofitna najemnina oz. najemnina, določena z metodologijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. l. RS, št. 47/95). Ker je bila ta plačana le za mesec februar, ne pa tudi za čas od 1.3.1997 do 12.3.1997 in ker obseg neprofitne najemnine za navedeno obdobje ni bil ugotavljan, je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti v obsegu določenem v izreku te odločbe (355. člen ZPP), v preostalem delu pa tožnikovo pritožbo zavrniti in v nerazveljavljenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).
Če se izpodbija veljavnost pravnega posla zaradi poslovne nesposobnosti stranke, za odločanje ne zadostuje ugotovitev, da so bile voljne in pojmovne sposobnosti stranke bistveno zmanjšane. Treba je ugotoviti, ali je bila stranka sposobna dojeti pomen konkretnega pravnega posla in ali je bila sposobna izoblikovati pravo poslovno voljo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - neutemeljen ugovor
Dolžnik je v ugovoru trdil, da z upnikom ni sklenil pogodbe o sodelovanju oziroma koriščenju uslug. To dejstvo pa ni pravno pomembno, saj upnik ne utemeljuje svoje terjatve na pogodbi, marveč na ZASP ter na Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del javnosti, kot to izhaja iz predloženih računov. Obstoj takšne terjatve pa dolžnik ni izpodbijal, saj uveljavljeno dejstvo, tudi če bi se izkazalo za resnično, niti v pravdi ne bi privedlo do zavrnitve upnikovega zahtevka.
ZZUKZ člen 49. MZPP člen 52, 52/1. ZPP člen 69, 69/3.
spor z mednarodnim elementom - prevozna pogodba - sporazum o pristojnosti tujega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - nakladnica
Ko gre za spor z mednarodnim elementom, je potrebno za vprašanje veljavnosti določila o pristojnosti, ki se nahaja na hrbtni strani nakladnice in ki določa, da je za rešitev spora pristojno italijansko sodišče, potrebno upoštevati ZMZPP. Ta določa, da se smeta stranki sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le, če je vsaj ena tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini in ne gre za spor, za katerega je podana izključna pristojnost slovenskega sodišča. Tak sporazum o pristojnosti pa skladno s 69/3 členom ZPP velja le, če je sklenjen v pisni obliki, zaradi česar zavezuje upravičenca iz nakladnice samo, če je naročnik prevoza oziroma oseba v njegovem imenu to nakladnico podpisala poleg ladjarja oziroma tožene stranke.
funkcionarji - župan - nepoklicno opravljanje funkcije - upokojenec - osebni dohodek - sejnine
Osebni dohodek za nepoklicno opravljanje funkcije znaša največ 33 % osebnega dohodka, ki bi pripadal funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas. Čeprav v 13. členu zakona o funkcionarjih ni naveden primer, ko funkcijo opravlja upokojenec (ne pa delavec v delovnem razmerju), tudi upokojenec ne more dobivati višjega osebnega dohodka, kot je določeno z zakonom, če opravlja funkcijo nepoklicno. Zato je zmotno stališče, da se 13. člen zakona ne nanaša na upokojenca, ki nepoklicno opravlja funkcijo župana.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da izplačilo sejnin nima zakonite podlage. Štelo je, da so dopustni le stroški, izhajajoči iz 71. čl. ZDDO. Pri tem se ni opredelilo do navedb, da so bile sejnine določene s splošnim aktom občine in da so se izplačevale svetnikom in bi bilo neenakopravno, če se županu ne bi. Župan in svetniki so funkcionarji in se zato zanje le smiselno uporabljajo določbe ZDDO. Nepravilno je sklepanje, da izdatek, ki ni predviden z zakonom, ni dopusten oziroma nima pravne podlage.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - nezakonitost uvedbe poskusnega dela
Tožena stranka ni imela opredeljenega poskusnega dela v aktu o sistemizaciji, poskusno delo ni bilo objavljeno kot pogoj za zasedbo delovnega mesta, tožnica pa ob nastopu dela ni bila seznanjena s strokovno komisijo, ki naj bi spremljala njeno poskusno delo. Zato poskusno delo ni bilo uvedeno zakonito in tožnici zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
Novelirani 8.člen ZST, ki določa kot sankcijo za neplačilo sodne takse, da sodišče šteje netaksirano vlogo za umaknjeno, ima tudi izrecno omejitev, saj velja, če zakon ne določa drugače. ZPP, ki je matični zakon za vprašanja pravdnega postopka, pa pravice do pritožbe v pravdnem postopku ne veže na plačilo sodne takse. Pravica do pritožbe je ustavna pravica in je zato omejitve te pravice potrebno razlagati ozko.
ZZZDR člen 36, 36/1, 42/1, 43, 36, 36/1, 42/1, 43.
zakonska zveza - razveljavitev - pravni interes
Zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev, je neveljavna. Neveljavnost pa ne nastopi po sili zakona, temveč obstoji v primeru neveljavnosti pravica do tožbe na razveljavitev zakonske zveze. Ker učinki neveljavnosti zakonske zveze ne nastopijo že ob izpolnitvi z zakonom določenih dejstev, temveč s konstitutivno sodno odločbo o njeni razveljavitvi, zakonec nima pravnega interesa na ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze.
ZOR člen 29, 29/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 87, 987, 29, 29/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 87, 987. ZIP člen 16, 16/2, 16/2-1, 251c, 251d, 251c/1, 251c/2, 16, 16/2, 16/2-1, 251c, 251d, 251c/1, 251c/2. ZGD člen 241, 251, 241, 251.
podlaga - nagib za sklenitev pogodbe - ničnost pogodbe zaradi podlage
Če bi namreč sodišče ugotovilo, da je kreditna pogodba nična (zaradi nedopustnosti kavze), bi s tem zaradi njegove akcesornosti izgubil podlago tudi izpodbijani sporazum o zavarovanju (primerjaj 987. člen ZOR). Tožeča stranka je sicer trdila, da je bil kredit najet zaradi nakupa delnic, kar ima po 1. odstavku 241. člena ZGD za posledico ničnost kreditne pogodbe. Vendar nagib, zaradi katerega je tožeča stranka sklenila kreditno pogodbo, ne vpliva na njeno veljavnost (1. odstavek 53. člena ZOR), razen v primeru, če je omenjeni nedopustni nagib bistveno vlival na odločitev tožeče stranke, da je sklenila kreditno pogodbo in če je tožena stranka to vedela ali bi morala vedeti (2. odstavek 53. člena ZOR). Da je tožena stranka ob sklepanju kreditne pogodbe vedela ali bi morala vedeti, da tožeča stranka najema kredit zaradi nakupa delnic, pa tožeča stranka niti ni zatrjevala. Tožbena trditvena podlaga torej ne zadošča za sklepanje o ničnosti kreditne pogodbe zaradi nedopustne kavze.
ZGD člen 273. ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-25, 272, 272/1, 272/2.
zavarovanje terjatev - izpodbijanje sklepa nadzornega sveta družbe - ničnost - pasivna legitimacija
Upnik kot predsednik nadzornega sveta predlaga začasno odredbo v zavarovanje zahtevka na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta družbe. Sklep nadzornega sveta družbe je korporacijskopravni akt družbe, zato je upnik svoj zahtevek pravilno uperil zoper družbo, katere akt je sporen.
ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. URS člen 25, 25. ZIZ člen 40, 40/6, 40, 40/6.
sklep o izvršbi - ugovor - sodna taksa - procesna predpostavka - pravno sredstvo
Ker je pravica od pravnega sredstva ustavna pravica, je treba omejitve pravice do ugovora obravnavati ozko. V skladu s tem neizkazanega plačila sodne takse za ugovor ne gre šteti za procesno predpostavko, saj Zakon o izvršbi in zavarovanju (za razliko od Zakona o sodnih taksah) ne določa, da je pravica do ugovora v izvršilnem postopku odvisna od plačila sodne takse.
Zastaralni rok je začel teči z zapadlostjo računa 20.9.1996 in je do vložitve izvršilnega predloga 28.11.2001 že potekel. Okoliščina, da je dolžnica 11.1.2002 del že zastaranega dolga poravnala, na to ne vpliva, saj z zastaranjem ni prenehala njena obveznost, temveč je prenehala le pravica upnika terjati izpolnitev.
Sodišče je imelo v podanih mnenjih ZK I. stopnje in ZK II. stopnje ustrezno strokovno-medicinsko podlago za ugotovitev, da tožnik po prejemu mnenja ZK I. st. ni bil več začasno nezmožen za delo. Čakanje na operativni poseg samo po sebi še ne pomeni, da je v tem času podana začasna nezmožnost za delo.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 105, 105/2, 108, 108/1.
sodna taksa - plačilo - nepopolna vloga
Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v primeru, kadar stranka k predlogu za taksno oprostitev ne predloži listin, postopati po določbah 108. člena ZPP, ki v 1. odstavku določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Iz določbe 2. odstavka 105. člena ZPP izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za odložitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za odložitev plačila sodnih taks ni nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne.
Tožeča stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložila dokazil o utemeljenosti svojega predloga, kot to določa 3. odst. 13. člena ZST, zato je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo. V obravnavanem primeru ne gre za nepopolno vlogo v smislu 108. člena ZPP, zato sodišče prve stopnje ni nepravilno ravnalo, ker k predložitvi listin ni pozvalo tožeče stranke s sklepom, kot to za pomanjkljivo vlogo določa 108 člen ZPP. Vloga je pomanjkljiva, če je nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (zlasti če vloga nima dovolj prepisov ali prilog, če iz vloge ni mogoče razbrati, kaj stranka hoče, če je vloga nečitljiva, če je napisana v tujem jeziku, če ni označeno, na kaj se nanaša, če ni podatkov, da bi se lahko določila pristojnost, če je vlogo podpisal le pooblaščenec, pa ni priložil pooblastila). Tudi iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP jasno izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Predlog za oprostitev sodnih taks ni nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju v skladu s 3. odst. 13. člena ZST, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne. Naknadno predloženih listin o premoženjskem stanju v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati glede na izrecno določbo 13. člena ZST, da mora stranka dokazila predložiti skupaj s predlogom za oprostitev sodnih taks.
Neplačana preživnina se med dohodke družinskih članov za ugotavljanje premoženjskega cenzusa ne všteva le pod pogojem, da je preživninski upravičenec predlagal izvršbo (za pravnorelevantno obdobje - oz. v letu, za katero se ugotavlja premoženje) pri pristojnem sodišču.
Drugi odstavek 1. tč. tarifne priloge k SKPgd se lahko nanaša le na znižanje izhodiščnih plač pod nivo, določen s tarifno prilogo, ne pa na znižanje plač, ki tudi po znižanju presegajo izhodiščne plače. Delodajalec in sindikat se zaradi ohranitve delovnih mest lahko pisno dogovorita o drugačni plačni politiki, vendar le začasno, za čas do šestih mesecev. Že iz umestitve te določbe v tarifno prilogo k SKPgd je očitno, da se Dogovor o drugačni plačni politiki lahko nanaša le na začasno znižanje plače pod nivo, določen s tarifno prilogo k SKPgd. Iz plačilnih list tožnika je razvidno, da je prejemal višjo plačo od plače po panožni kolektivni pogodbi. Zato je sodišče zmotno štelo, da bi tožena stranka plačo morala znižati po postopku in pod pogoji, ki jih določa tarifna priloga k SKPgd.