denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - prostorski kompleks - dejavnost državnega organa - policijska akademija
Prostorsko celovitost in namen izrabe prostora ter nepremičnine je treba obravnavani z vidika zavezanca oziroma prostora in njegovega namena, ne pa z vidika posameznega denacionalizacijskega zahtevka.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - zavrženje vloge - pritožba - stvarna pristojnost
Iz relevantnih določb ZRud-1, ki je veljal v času, ko se je začel pritožbeni postopek zoper prvostopenjski sklep z dne 2. 10. 2013, izhaja, da je zoper ta sklep dopustna pritožba, o kateri odloča vlada.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Ker je tožeča stranka odgovorila na poziv organa za brezplačno pravno pomoč in navedla v zadostni meri podatke o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč, vloga tožeče stranke ni bila več formalno nepopolna in je zato organ za brezplačno pravno pomoč ne bi smel zavreči kot nepopolne, temveč bi jo moral obravnavati po vsebini in na podlagi dopolnitve vloge odločiti o njeni utemeljenosti.
dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Pogoj za odložitev izvršitve je torej škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ki jo izpodbijani akt zasleduje. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Takšnih okoliščin tožnik v svoji zahtevi za izdajo začasne odredbe ne izkaže. Navaja le, da mu grozijo "višje davčne obveznosti" in "hujša materialna škoda", s tem pa ni na zahtevani (konkreten) način navedena ne škoda ne morebitne težko popravljive posledice, ki grozijo oziroma ki bi mu lahko nastale zaradi izvršitve izpodbijane odločbe. Predvsem pa ne izkaže, da bi mu posledice nastale prav na podlagi izpodbijane odločbe. Izpodbija se namreč odločba, s katero se davčna obveznost (še) ne odmeri in tudi ne nalaga v plačilo. To pa pomeni, da se odločba v smislu odmere in plačila davčnih obveznosti, vsaj neposredno, še ne izvršuje in da zato tudi ni neposrednega razloga za odložitev njene izvršitve.
brezplačna pravna pomoč - uspeh upravičenca do brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V konkretnem primeru ni sporno, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč. Prav tako ni sporno, da je na podlagi končanega pravdnega postopka za katerega je bila omenjena pravna pomoč odobrena, prejela znesek 500 EUR iz naslova premoženjske škode. Po mnenju sodišča v izpodbijani odločbi manjka pojasnilo, zakaj tožena stranka v konkretnem primeru ni ravnala po 46. členu ZBPP, pač pa direktno po 48. členu ZBPP, oziroma zakaj v konkretnem primeru 46. člen ZBPP sploh ni bil uporabljiv. V tem delu je odločba bistveno pomanjkljiva in bi si tožnica, sploh ker gre za laično osebo, zaslužila obrazložitev, zakaj mora od zneska, ki ji je bil priznan kot odškodnina, sama povrniti stroške postopka toženi stranki. Ne glede na to pa se odločba tožene stranke sicer da preizkusiti, saj iz podatkov v spisu izhaja, da stroški postopka tožnici v poravnavi niso bili priznani. Prav tako tožnica kaj takega ne trdi. Glede na povedano je odločitev tožene stranke v danem primeru pravilna in zakonita. Pravne podlage, na kateri bi bilo mogoče tožnici dolg do tožene stranke iz naslova izplačanih stroškov postopka odpisati, po mnenju sodišča v konkretnem primeru ni.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - izročitev obveznic v začasno upravljanje skrbniku - dva skrbnika
Postopanju prvostopnega organa ni mogoče očitati nezakonitosti. Iz zakonskih določba nikjer ne izhaja, da bi bila nedopustna postavitev več kot enega skrbnika za posebne primere. Med vlagatelji sicer ni enotnega soglasja za postavitev obeh skrbnikov za posebne primere, vendar pa je s sprejeto sporno odločitvijo prvostopni organ sledil izraženi volji vseh vlagateljev. Tako tožnik kot B.B. namreč soglašata, da je skrbnik za posebne primere tožnik sam in nasprotujeta postavitvi A.A. kot drugega skrbnika, A.A. pa nasprotuje oziroma je umaknil soglasje za postavitev tožnika kot skrbnika za posebne primere in zato predlagal, da je (dodatno še) sam skrbnik za posebne primere, vendar le do višine svojega dednega deleža. Slednji pa med strankami očitno ni sporen. Glede na povedano odločitve organa ni moč šteti kot arbitrarne, temveč glede na podane izjave volje in v skladu s predpisi.
rezident za davčne namene - ugotavljanje statusa rezidenta - izpolnjevanje pogojev - prijavljeno stalno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov
Na podlagi 6. člena ZDoh-2 se oseba šteje za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od kriterijev, ki so navedeni v 6. členu ZDoh-2. Tožnik se šteje za rezidenta Slovenije že po prvem kriteriju iz 6. člena ZDoh-2, saj ima nesporno v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. Za popravni sklep s takšno vsebino v obravnavanem primeru tudi gre.
Da gre za očitno pisno pomoto, izhaja že iz vsebine 1. točke izreka sklepa z dne 18. 3. 2014, ko organ opredeli očitano kršitev še po dejanski plati, ter v nadaljevanju izreka, ko tožniku nalaga odpravo ugotovljene kršitve s posredovanjem tam navedenih posameznih dokumentov. Sodišče se zato ne strinja s tožnikovim ugovorom, da v tem primeru ne gre za očitno pisno pomoto, temveč za napačno postopanje organa v postopku ugotavljanje kršitve po 153. členu ZASP, in ga kot neutemeljenega zavrača, saj s tem sklepom tožniku ni bila odrejena nobena obveznost, ki mu ne bi bila odrejena že s sklepom z dne 18. 3. 2014.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - sprejem ponudbe
V zadevi ni sporno, da je le kupec pri upravnem organu podal vlogo za odobritev pravnega posla in predložil kupoprodajno pogodbo. Pravilno je torej stališče drugostopnega organa, da je imel prvostopni organ že v določbi 22. člena ZKZ podlago, da je odobril pravni posel s sprejemnikom ponudbe, ki je edini vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Procesna predpostavka za zakonsko fikcijo, da je pogodba sklenjena s sprejemom ponudbe, je bila torej izpolnjena, in je prvostopenjski organ lahko nadaljeval postopek odobritve pravnega posla.
Vročitev odločbe na podlagi zahteve iz drugega odstavka 229. člena ZUP ne pomeni izključitve dolžnosti organa druge stopnje, da v zvezi z vloženo pritožbo najprej preizkusi podanost formalnih pogojev za vsebinsko odločanje. Drugostopni organ je pravilno postopal po 246. členu ZUP in vloženo pritožbo preizkusil tudi v okviru dovoljenosti.
Stari upravnik ima položaj pasivne stranke v postopku, ki se nanaša njegov izbris iz registra. Odločitev o imenovanju novega upravnika je prepuščena izključno etažnim lastnikom, zato stari upravnik v postopku vpisa oziroma izbrisa iz registra ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika. Svoj interes v postopku izbrisa iz registra zato lahko varuje le v okviru presoje izpolnjenosti (formalnih) pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka. Ker gre zgolj za vpis v register, se tožnik ne more sklicevati na razloge neizpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe in neizteka trimesečnega odpovednega roka kot na razloge, ki mu na podlagi petega odstavka 167. člena SZ-1 zagotavljajo status stranskega udeleženca v postopku. Tožnik v zvezi z določbo 167. člena SZ-1 ni navedel nobenega od položajev, ki bi ga opravičevali do sodelovanja v postopku oziroma izkazovali, da ima lahko v tem postopku svoj pravni interes, zato pritožbe ni vložil kot upravičena oseba ter jo je bilo treba zavreči.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav, kot je v obravnavnem primeru FIP, pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala. Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen. Po presoji Vrhovnega sodišča RS je tako tudi FIP lahko podlaga za izključitev osebe iz denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen, če je seveda na podlagi določb te pogodbe pridobila oziroma imela pravico pridobiti odškodnino za premoženje podržavljeno – odvzeto v Sloveniji.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v poseben program vzgoje in izobraževanja - koristi otroka
Izobraževanje oseb z motnjo v duševnem razvoju mora biti prilagojeno njihovim vzgojno-izobraževalnim potrebam. Bistvo posebnega programa vzgoje in izobraževanja, v katerega je bil z izpodbijano odločbo usmerjen mladoletni tožnik, je funkcionalnost izobraževanja, ki omogoča spodbujanje razvoja danih sposobnosti, tako da se lahko njihova stopnja samostojnosti in neodvisnosti razvije do optimalnih meja.
O zahtevku tožnika za podaljšanje dodatne radijske frekvence na lokaciji B. v izpodbijani odločbi ni bilo odločeno. Upravni akt, ki ga tožnik s tožbo izpodbija, zavrnitev zahtevka za podaljšanje veljavnosti dodatne radijske frekvence na lokaciji B., ne obstoji, zato tožnik s tožbo zahteva odpravo neobstoječega akta. Neobstoječ upravni akt pa očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi je obstoj dopustne tožbe. Ker je bilo za tožbo ugotovljeno, da ni dovoljena, posledično niso podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Sodišče je zato v skladu z isto določbo, 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejstvo, da se vloga tožnice ni imenovala „vloga za odobritev pravnega posla“ ter da ni bila predložena na formularju upravne enote, ne pomeni, da ni imela sestavin iz 66. člena ZUP. Bistvo presoje je v postavljeni zahtevi tožnice, pri čemer zahtevka oziroma predloga vložniku ni treba obrazlagati niti posebej formulirati; zadostuje, da vložnik jasno in razumljivo pove, kaj zahteva oziroma predlaga, in da v vlogi navede dejstva in okoliščine, na katerih temelji njegov zahtevek oziroma predlog, ter ponudi oziroma predloži dokaze za ta dejstva in okoliščine. Sklicevanje na pravne predpise ni nujno, ker je pravna presoja postavljenega zahtevka oziroma predloga stvar organa.
Šele po ugotovitvi, da vloga z dne 15. 11. 2010 (z navedbo razlogov) ni pomenila vloge za odobritev pravnega posla iz 22. člena ZKZ, bo lahko organ odobril pravni posel drugega sprejemnika ponudbe.
ZZKat (1974) člen 31. TZZKat (1965) člen 10. ZUP člen 279, 279/1.
postopek izdelave zemljiškega katastra - naznanilni list - posebni register - ničnost upravnega akta
Naznanilni list št. 31/72 Občine Jesenice za k.o. ... z dne 19. 9. 1972 in posestni register Občine Jesenice za k.o. ... z dne 20. 10. 1970 nimata pravne narave upravne odločbe, ker tedanji predpisi postopka nove izmere niso urejali kot upravnega postopka, v katerem bi bila navedena akta izdana kot posamična upravna akta.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka - izdaja novega upravnega akta
Z odločbo, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje dne 5.8.2014, je bilo dokončno odločeno o tožničini obveznosti, ki znaša 1.118.713,68 EUR in je torej nižja za 10.721,98 EUR. Tožeča stranka je zato v obravnavanem primeru upravičena do povračila stroškov po ZPP, ki ga je treba uporabiti glede na prvi odstavek 25. člena ZUS-1.
znamka - prijava znamke - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost znakov
V obravnavanem primeru, čeprav sta znaka enaka v prvih črkah „DAT“ in zadnjih črkah „EV“, dodatne sredinske črke „AD“ v prijavljenem znaku po mnenju sodišča pomembno vplivajo na dolžino primerjanih znakov ter na vtis, ki ga znaka v primerjavi drug z drugim ustvarjata, tako z vizualnega kot fonetičnega gledišča. Vizualna in fonetična razlika med primerjanima znakoma ustvarja razlikovalnost, ki je dovolj očitna, da bo izključena vsakršna verjetnost zmede oziroma povezave med znakoma.
Denacionalizacija - parcelacija zemljišč - ovire za vračilo v naravi - prostorski kompleks
Organ mora v postopku denacionalizacije skrbeti, da je elaborat parcelacije izdelan tako, da zadosti zahtevam ZEN in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru ter da se v postopku za izdelavo elaborata opravi ustna obravnava, z ogledom na kraju samem. Sodišče tudi meni, da mora biti načrt parcelacije, izdelan v smislu zahtev, kot jih za skico kot sestavni del elaborata določa pravilnik, obvezen sestavni del odločbe o denacionalizaciji, skupaj z navedbo, da je ta načrt parcelacije podlaga za vodenje postopka evidentiranja parcelacije pri geodetskem organu, katerega izvedbo zahteva denacionalizacijski organ po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
V obravnavani zadevi sodišče po vpogledu v upravni spis zadeve ugotavlja, da tožnica na spornih nepremičninah ne opravlja nobene dejavnosti ter da del le-teh oddaja v najem, čemur tožnica niti ne oporeka. To pa po presoji sodišča pomeni, da v tem primeru ni mogoče govoriti o okrnitvi prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora in nepremičnin v primeru vrnitve nepremičnin v last denacionalizacijskima upravičencema z vzpostavitvijo solastninskih deležev na teh nepremičninah, saj proizvodni proces na predmetnih nepremičninah nesporno ne poteka.
Kaj obsega zaščitena kmetija, je odvisno od stanja v vsakem konkretnem primeru. Tožnik je ves čas postopka dokazoval, da sporna nepremičnina zaradi spremenjenih okoliščin ne sestavlja več gospodarske celote z njegovo zaščiteno kmetijo ter da zaradi težke dostopnosti s stroji ne rabi več za redno kmetijsko proizvodnjo. Poudaril je, da je navedeno zemljišče oddaljeno od njegovih zemljišč ter da ga obdajajo zemljišča drugih lastnikov, zaradi česar je dostop do njega s stroji nemogoč ter da je njegova obdelava nerentabilna. Odločitev toženke, da navedeno zemljišče sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko dejavnost samo zato, ker je v tožnikovi lasti in gre za vinograd, na katerem ima tožnik vpisan GERK, ne da bi ugotavljala objektivno zmožnost za kmetijsko dejavnost na njej, je zato preuranjena.