brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za BPP potem, ko je zoper prvostopenjsko sodbo že vložil pritožbo. To pomeni, da je prošnjo za BPP za zastopanje v kazenskem postopku na prvi stopnji vložil po zaključku te faze kazenskega postopka, zato do nje ni upravičen.
V kazenskih zadevah pri odločanju o dodelitvi BPP obdolžencem ne gre za enako presojo, kot je bila urejena v ZKP.
zaposlovanje invalidov - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - realizacija pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem
Tako „dejanska realizacija“ oziroma izpolnitev pogodbe kot tudi pravočasna oddaja mesečnega poročila o izpolnitvi pogodbenih obveznosti sta zakonsko predpisana pogoja za priznanje nadomestne izpolnitve kvote. Vendar pa po presoji sodišča tudi ta ureditev toženki ne daje pooblastila, da bi okviru mesečnega poročila zahtevala podatke o stroških dela.
ZZK-1 člen 2, 115, 177. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23, 23/1.
vknjižba poočitve v zemljiško knjigo - poočitev združitve nepremičnin - stvarna pristojnost
Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo, odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Vpisi v informatizirano glavno knjigo se izvedejo kot poočitve, ko zemljiško-knjižno sodišče preveri, da so izpolnjeni pogoji dovoljenosti te poočitve iz 1., 2. ali 3. odstavka 115. člena ZZK.
priznanje mednarodne zaščite - status begunca - subsidiarna zaščita - resna škoda
Dejstvo, da so se v kraju, kjer je tožnik prebival, dogajali incidenti med pripadniki Nove patriotske stranke in stranke Nacionalnega demokratskega kongresa, samo po sebi ne pomeni, da sta bila tudi napada na tožnika tak incident.
Tudi različna politična prepričanja pripadnikov muslimanske vere in kristjanov in incidenti med pripadniki različnih političnih strank oz. veroizpovedi, na katere se tožnik sklicuje, sami po sebi ne pomenijo, da je bil tožnik preganjan, ker je kristjan.
Bi se pa moral organ do teh napadov opredeliti tudi z vidika desete alineje 23. člena ZMZ in pojasniti, zakaj ta dva napada ne pomenita, da je tožniku že bila povzročena resna škoda, oz. navesti utemeljene razloge za prepričanje, da se takšna resna škoda (če gre za resno škodo), ne bo ponovila.
ZBan-1 člen 347, 347/2, 350a,351, 351/2. ZUP člen 42. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
Banka Slovenije - imenovanje izredne uprave banke - aktivna legitimacija - stranka v postopku - delničar banke - zavrženje tožbe
Tožeča stranka kot imetnica obveznic oziroma delnic ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnemu aktu v smislu določb ZUS-1 oziroma specialne ureditve v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka.
Tožeča stranka je bila večinski delničar stranke v postopku, zato je preko organov te stranke sodelovala v postopku. Če je želela sama sodelovati v postopku, bi morala svojo udeležbo v postopku zahtevati, saj tožena stranka ni bila dolžna v postopek pritegniti vseh delničarjev. O postopkih in aktivnostih je tožena stranka obveščala banko, zoper katero je tekel postopek in njene organe, ti pa so bili dolžni glede obveščanja delničarjev ravnati v skladu z internimi akti banke.
davčna izvršba - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - napotitev na tožbo - ugotovitev nedopustnosti davčne izvršbe na predmet izvršbe - ugotovitev lastninske pravice - obrazložitev sklepa
Tisti, ki izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Če davčni organ oceni, da pravica navedene osebe, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa pri sodišču vloži tožbo, da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. V konkretnem primeru iz sklepa niso razvidni razlogi za takšno oceno, saj se davčni organ v obrazložitvi zgolj sklicuje na zakonske določbe, ne pojasni pa, zakaj in v čem ni upošteval (kot verjetnih) ugovornih razlogov tožeče stranke in listin, na katere se tožeča stranka v ugovoru sklicuje. Tega tožena stranka tudi ni popravila na naroku, ki ga je razpisalo sodišče. Tožeča stranka ima tako prav, ko navaja, da pravilnosti narejene ocene in s tem vsebinske pravilnosti izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a. ZUTD člen 58, 118, 118/6.
pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti - pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Ko gre za odločanje o pravicah iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti, ima stranka pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva v upravnem postopku ter nato tudi možnost sodnega varstva v socialnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - pravnomočno zaključen postopek - vložitev pritožbe
Tožničina prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo z dne 19. 2. 2013 ni razumna, saj je bila pritožba v tem sporu že vložena in je bil postopek dne 22. 8. 2013 pravnomočno zaključen. Tožničina prošnja tako ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni datumsko konkretizira1a 9 obravnav, ki jih je pri svoji odločitvi upoštevala in tudi ni obrazložila, zakaj je upoštevala (le) 9 obravnav in ne vse priglašene obravnave, ki so bile v, s strani tožnika vrnjeni napotnici, natančno datumsko opredeljene. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni navedla tar. št. ZOdvT, ki jo je pri svoji odločitvi, da tožniku za 9 opravljenih obravnav kot nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave pripada 140 EUR, upoštevala, zato ni mogoče preizkusiti, ali je tožniku pripadajoče stroške za narok za vsak dan glavne obravnave odmerila pravilno (ali ne). Tožena stranka se v izpodbijanem sklepu tudi ni opredelila do priglašene nagrade po tar. št. 4400 z dodatkom po tar. št. 4401 ZOdvT za vložene (navedene) pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, kot tudi ne za dne 2. 4. 2014 opravljeno dejanje v zvezi s postopkom z rednimi pravnimi sredstvi (po tar. št. 4402 ZOdvT).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Za dodelitev BPP ne zadostuje samo izpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, temveč mora biti kumulativno izpolnjen tudi tako imenovani objektivni oziroma materialni pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V konkretnem primeru ni sporno, da tožnik že od leta 1970, ko se je zaposlil v Nemčiji, ne živi v Republiki Sloveniji. Tudi ni sporno, da se po letu 2007, ko se je upokojil, vse do vložitve predmetne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ni poskušal vrniti v Republiko Slovenijo. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in prvega odstavka 1. č člena ZUSDDD in da zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka - izdaja novega upravnega akta
Z odločbo, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje dne 5.8.2014, je bilo dokončno odločeno o tožničini obveznosti, ki znaša 1.118.713,68 EUR in je torej nižja za 10.721,98 EUR. Tožeča stranka je zato v obravnavanem primeru upravičena do povračila stroškov po ZPP, ki ga je treba uporabiti glede na prvi odstavek 25. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - občasni dohodek
V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razjasniti pravno naravo spornega nakazila. Če bo ugotovila, da je pri navedenem prejemku šlo za enkratni poračun pokojnine, bo morala navedeni prejemek upoštevati v skladu z določbo 23. člena ZSVarPre, ki določa, da se kot občasni dohodek upošteva dohodek, ki ga je upravičenec prejel samo enkrat in ni dohodek iz naslova priložnostnega dela.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - izročitev obveznic v začasno upravljanje skrbniku - dva skrbnika
Postopanju prvostopnega organa ni mogoče očitati nezakonitosti. Iz zakonskih določba nikjer ne izhaja, da bi bila nedopustna postavitev več kot enega skrbnika za posebne primere. Med vlagatelji sicer ni enotnega soglasja za postavitev obeh skrbnikov za posebne primere, vendar pa je s sprejeto sporno odločitvijo prvostopni organ sledil izraženi volji vseh vlagateljev. Tako tožnik kot B.B. namreč soglašata, da je skrbnik za posebne primere tožnik sam in nasprotujeta postavitvi A.A. kot drugega skrbnika, A.A. pa nasprotuje oziroma je umaknil soglasje za postavitev tožnika kot skrbnika za posebne primere in zato predlagal, da je (dodatno še) sam skrbnik za posebne primere, vendar le do višine svojega dednega deleža. Slednji pa med strankami očitno ni sporen. Glede na povedano odločitve organa ni moč šteti kot arbitrarne, temveč glede na podane izjave volje in v skladu s predpisi.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - zavrženje vloge - pritožba - stvarna pristojnost
Iz relevantnih določb ZRud-1, ki je veljal v času, ko se je začel pritožbeni postopek zoper prvostopenjski sklep z dne 2. 10. 2013, izhaja, da je zoper ta sklep dopustna pritožba, o kateri odloča vlada.
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je treba izhajati iz določb ZKZ, ki v tretjem poglavju določa omejitve pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Namen, ki ga pri tem zasleduje zakonodajalec, je v varovanju kmetijskih zemljišč in kmetijske razvojne politike. V okviru tega namena so tudi uzakonjeni predkupni upravičenci pri prodaji kmetijskih zemljišč. Glede na okoliščine, ki jih je pri tem upošteval zakonodajalec (solastništvo, mejaštvo, zakup), je mogoče sklepati, da je namen, ki ga je pri določanju vrstnega reda predkupnih upravičencev zasledoval normodajalec, v zaokrožanju kmetijskih gospodarstev ter v zagotavljanju lažje in bolj ekonomične obdelave. Z ozirom na navedeno je zato mogoče med prednostne upravičence iz 2. točke 23. člena ZKZ uvrstiti tudi tiste kmete, katerih zemljišča so od zemljišč, ki so predmet prodaje, prostorsko ločena s potjo oz. cesto, ki poteka med kmetijskima zemljiščema in omogoča prehod in obdelovanje kmetijskih zemljišč.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - sprejem ponudbe
V zadevi ni sporno, da je le kupec pri upravnem organu podal vlogo za odobritev pravnega posla in predložil kupoprodajno pogodbo. Pravilno je torej stališče drugostopnega organa, da je imel prvostopni organ že v določbi 22. člena ZKZ podlago, da je odobril pravni posel s sprejemnikom ponudbe, ki je edini vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Procesna predpostavka za zakonsko fikcijo, da je pogodba sklenjena s sprejemom ponudbe, je bila torej izpolnjena, in je prvostopenjski organ lahko nadaljeval postopek odobritve pravnega posla.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Ker je tožeča stranka odgovorila na poziv organa za brezplačno pravno pomoč in navedla v zadostni meri podatke o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč, vloga tožeče stranke ni bila več formalno nepopolna in je zato organ za brezplačno pravno pomoč ne bi smel zavreči kot nepopolne, temveč bi jo moral obravnavati po vsebini in na podlagi dopolnitve vloge odločiti o njeni utemeljenosti.