davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odpravljen izvršilni naslov - posledice odprave odločbe
V konkretnem primeru je bil izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep o izvršbi, odpravljen, zato je bil davčni organ dolžan uporabiti določbo 155. člena ZDavP-2 in davčni postopek po uradni dolžnosti ustaviti.
zaposlovanje invalidov - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - realizacija pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem
Tako „dejanska realizacija“ oziroma izpolnitev pogodbe kot tudi pravočasna oddaja mesečnega poročila o izpolnitvi pogodbenih obveznosti sta zakonsko predpisana pogoja za priznanje nadomestne izpolnitve kvote. Vendar pa po presoji sodišča tudi ta ureditev toženki ne daje pooblastila, da bi okviru mesečnega poročila zahtevala podatke o stroških dela.
Zakon v primeru nelegalne gradnje predpisuje odreditev ustavitve gradnje v vsakem primeru, ne glede na stanje objekta, in pri tem inšpektorju ne daje nikakršnega pooblastila za morebitno drugačno odločitev. Nelegalna gradnja namreč v vsakem primeru predstavlja gradnjo brez gradbenega dovoljenja, tako da gradbeni inšpektor nima nobene podlage za ugotovitev, ali je gradnja morda že končana. Tako kot v primeru legalne gradnje na tožnici preidejo pravice investitorja iz izdanega gradbenega dovoljenja, na tožnici, ki sta v času inšpekcijskega pregleda lastnici objektov, pa preidejo tudi obveznosti, če gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Objekt torej zgolj s prenosom lastništva ne izgubi legalnosti, prav tako pa je ne more pridobiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - pravnomočno zaključen postopek - vložitev pritožbe
Tožničina prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo z dne 19. 2. 2013 ni razumna, saj je bila pritožba v tem sporu že vložena in je bil postopek dne 22. 8. 2013 pravnomočno zaključen. Tožničina prošnja tako ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
priznanje mednarodne zaščite - status begunca - subsidiarna zaščita - resna škoda
Dejstvo, da so se v kraju, kjer je tožnik prebival, dogajali incidenti med pripadniki Nove patriotske stranke in stranke Nacionalnega demokratskega kongresa, samo po sebi ne pomeni, da sta bila tudi napada na tožnika tak incident.
Tudi različna politična prepričanja pripadnikov muslimanske vere in kristjanov in incidenti med pripadniki različnih političnih strank oz. veroizpovedi, na katere se tožnik sklicuje, sami po sebi ne pomenijo, da je bil tožnik preganjan, ker je kristjan.
Bi se pa moral organ do teh napadov opredeliti tudi z vidika desete alineje 23. člena ZMZ in pojasniti, zakaj ta dva napada ne pomenita, da je tožniku že bila povzročena resna škoda, oz. navesti utemeljene razloge za prepričanje, da se takšna resna škoda (če gre za resno škodo), ne bo ponovila.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a. ZUTD člen 58, 118, 118/6.
pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti - pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Ko gre za odločanje o pravicah iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti, ima stranka pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva v upravnem postopku ter nato tudi možnost sodnega varstva v socialnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni datumsko konkretizira1a 9 obravnav, ki jih je pri svoji odločitvi upoštevala in tudi ni obrazložila, zakaj je upoštevala (le) 9 obravnav in ne vse priglašene obravnave, ki so bile v, s strani tožnika vrnjeni napotnici, natančno datumsko opredeljene. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni navedla tar. št. ZOdvT, ki jo je pri svoji odločitvi, da tožniku za 9 opravljenih obravnav kot nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave pripada 140 EUR, upoštevala, zato ni mogoče preizkusiti, ali je tožniku pripadajoče stroške za narok za vsak dan glavne obravnave odmerila pravilno (ali ne). Tožena stranka se v izpodbijanem sklepu tudi ni opredelila do priglašene nagrade po tar. št. 4400 z dodatkom po tar. št. 4401 ZOdvT za vložene (navedene) pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, kot tudi ne za dne 2. 4. 2014 opravljeno dejanje v zvezi s postopkom z rednimi pravnimi sredstvi (po tar. št. 4402 ZOdvT).
ZBan-1 člen 347, 347/2, 350a,351, 351/2. ZUP člen 42. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
Banka Slovenije - imenovanje izredne uprave banke - aktivna legitimacija - stranka v postopku - delničar banke - zavrženje tožbe
Tožeča stranka kot imetnica obveznic oziroma delnic ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnemu aktu v smislu določb ZUS-1 oziroma specialne ureditve v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka.
Tožeča stranka je bila večinski delničar stranke v postopku, zato je preko organov te stranke sodelovala v postopku. Če je želela sama sodelovati v postopku, bi morala svojo udeležbo v postopku zahtevati, saj tožena stranka ni bila dolžna v postopek pritegniti vseh delničarjev. O postopkih in aktivnostih je tožena stranka obveščala banko, zoper katero je tekel postopek in njene organe, ti pa so bili dolžni glede obveščanja delničarjev ravnati v skladu z internimi akti banke.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V konkretnem primeru ni sporno, da tožnik že od leta 1970, ko se je zaposlil v Nemčiji, ne živi v Republiki Sloveniji. Tudi ni sporno, da se po letu 2007, ko se je upokojil, vse do vložitve predmetne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ni poskušal vrniti v Republiko Slovenijo. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in prvega odstavka 1. č člena ZUSDDD in da zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
ZZK-1 člen 2, 115, 177. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23, 23/1.
vknjižba poočitve v zemljiško knjigo - poočitev združitve nepremičnin - stvarna pristojnost
Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo, odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Vpisi v informatizirano glavno knjigo se izvedejo kot poočitve, ko zemljiško-knjižno sodišče preveri, da so izpolnjeni pogoji dovoljenosti te poočitve iz 1., 2. ali 3. odstavka 115. člena ZZK.
davčna izvršba - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - napotitev na tožbo - ugotovitev nedopustnosti davčne izvršbe na predmet izvršbe - ugotovitev lastninske pravice - obrazložitev sklepa
Tisti, ki izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Če davčni organ oceni, da pravica navedene osebe, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa pri sodišču vloži tožbo, da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. V konkretnem primeru iz sklepa niso razvidni razlogi za takšno oceno, saj se davčni organ v obrazložitvi zgolj sklicuje na zakonske določbe, ne pojasni pa, zakaj in v čem ni upošteval (kot verjetnih) ugovornih razlogov tožeče stranke in listin, na katere se tožeča stranka v ugovoru sklicuje. Tega tožena stranka tudi ni popravila na naroku, ki ga je razpisalo sodišče. Tožeča stranka ima tako prav, ko navaja, da pravilnosti narejene ocene in s tem vsebinske pravilnosti izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Za dodelitev BPP ne zadostuje samo izpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, temveč mora biti kumulativno izpolnjen tudi tako imenovani objektivni oziroma materialni pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
rezident za davčne namene - ugotavljanje statusa rezidenta - izpolnjevanje pogojev - prijavljeno stalno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov
Na podlagi 6. člena ZDoh-2 se oseba šteje za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od kriterijev, ki so navedeni v 6. členu ZDoh-2. Tožnik se šteje za rezidenta Slovenije že po prvem kriteriju iz 6. člena ZDoh-2, saj ima nesporno v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka - izdaja novega upravnega akta
Z odločbo, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje dne 5.8.2014, je bilo dokončno odločeno o tožničini obveznosti, ki znaša 1.118.713,68 EUR in je torej nižja za 10.721,98 EUR. Tožeča stranka je zato v obravnavanem primeru upravičena do povračila stroškov po ZPP, ki ga je treba uporabiti glede na prvi odstavek 25. člena ZUS-1.
ZZKat (1974) člen 31. TZZKat (1965) člen 10. ZUP člen 279, 279/1.
postopek izdelave zemljiškega katastra - naznanilni list - posebni register - ničnost upravnega akta
Naznanilni list št. 31/72 Občine Jesenice za k.o. ... z dne 19. 9. 1972 in posestni register Občine Jesenice za k.o. ... z dne 20. 10. 1970 nimata pravne narave upravne odločbe, ker tedanji predpisi postopka nove izmere niso urejali kot upravnega postopka, v katerem bi bila navedena akta izdana kot posamična upravna akta.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. Za popravni sklep s takšno vsebino v obravnavanem primeru tudi gre.
Da gre za očitno pisno pomoto, izhaja že iz vsebine 1. točke izreka sklepa z dne 18. 3. 2014, ko organ opredeli očitano kršitev še po dejanski plati, ter v nadaljevanju izreka, ko tožniku nalaga odpravo ugotovljene kršitve s posredovanjem tam navedenih posameznih dokumentov. Sodišče se zato ne strinja s tožnikovim ugovorom, da v tem primeru ne gre za očitno pisno pomoto, temveč za napačno postopanje organa v postopku ugotavljanje kršitve po 153. členu ZASP, in ga kot neutemeljenega zavrača, saj s tem sklepom tožniku ni bila odrejena nobena obveznost, ki mu ne bi bila odrejena že s sklepom z dne 18. 3. 2014.
odmera davka v posebnih primerih - cenitev - ocena davčne osnove - znižanje verjetne davčne osnove - davčna stopnja - pripombe na zapisnik - pritožbena novota
Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku roka za pripombe. Prvostopenjski organ jih je prejel, ko je bila odločba že izdana, zato ni bilo ne podlage in tudi ne možnosti, da bi jih upošteval pri odločitvi. Izpodbijani odločbi zato ni mogoče očitati, da je neobrazložena. Iz spisov tudi povsem jasno izhaja, da je imel tožnik možnost, da se udeležuje postopka in da se izjavi o ugotovitvah, na katerih sloni odločitev. S sklepom za predložitev dokumentacije je bil celo izrecno pozvan, da predloži dokaze o tem, da je davčna osnova, ki jo je ugotovil davčni organ, nižja. Vabljen je bil tudi na sklepni pogovor, na katerega se ni odzval. Ugotovitvam davčnih organov je prvič ugovarjal v pripombah na zapisnik in nato ponovno v pritožbi. Ker pa so bile pripombe prepozne, v prvostopenjski odločbi utemeljeno niso bile upoštevane. To obenem pomeni, da so bili pritožbeni ugovori glede dejanskega stanja, vključno s tistimi, ki jih vsebujejo pripombe, za drugostopenjski organ novi in je zato utemeljeno ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za njihovo upoštevanje iz tretjega odstavka 238. člena ZUP. Okoliščin, zaradi katerih tožnik ne bi pravočasno podati pripomb na zapisnik, ni videti niti jih tožnik v pritožbi in tožbi ne zatrjuje. Zato gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih drugostopenjski organ pri odločanju utemeljeno ni upošteval. Iz istih razlogov pa jih kot nedopustne zavrača tudi sodišče.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža le, če zavezanec dokaže, da je nižja. Takšna zakonska ureditev po presoji sodišča ni nelogična ali ustavno nedopustna.
Zakonodajalec je v (tedanjem) petem odstavku 68. člena ZDavP-2 v celoti uredil posebno vrsto davka, saj je opisal premet obdavčitve, davčno osnovo, davčno stopnjo in obdobje, za katerega se postopek uvede. Glede davčne stopnje omenjeni peti odstavek ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Pri tem se ne omejuje na napovedane dohodke, temveč določa, da se v davčno osnovo vštevajo vsi dohodki zadnjega davčnega obdobja, torej tudi nenapovedani. Ker se nepojasnjen prirast premoženja lahko ugotavlja za več let skupaj in ker v takšnih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kateri dohodki odpadejo na posamezno davčno obdobje, šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejstvo, da se vloga tožnice ni imenovala „vloga za odobritev pravnega posla“ ter da ni bila predložena na formularju upravne enote, ne pomeni, da ni imela sestavin iz 66. člena ZUP. Bistvo presoje je v postavljeni zahtevi tožnice, pri čemer zahtevka oziroma predloga vložniku ni treba obrazlagati niti posebej formulirati; zadostuje, da vložnik jasno in razumljivo pove, kaj zahteva oziroma predlaga, in da v vlogi navede dejstva in okoliščine, na katerih temelji njegov zahtevek oziroma predlog, ter ponudi oziroma predloži dokaze za ta dejstva in okoliščine. Sklicevanje na pravne predpise ni nujno, ker je pravna presoja postavljenega zahtevka oziroma predloga stvar organa.
Šele po ugotovitvi, da vloga z dne 15. 11. 2010 (z navedbo razlogov) ni pomenila vloge za odobritev pravnega posla iz 22. člena ZKZ, bo lahko organ odobril pravni posel drugega sprejemnika ponudbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Za točnost podatkov o premoženjskem stanju je odgovoren prosilec, organ pa je dolžan preveriti in opraviti presojo o tem, ali so podatki, ki jih je navedel, resnični in verodostojni.
Vročitev odločbe na podlagi zahteve iz drugega odstavka 229. člena ZUP ne pomeni izključitve dolžnosti organa druge stopnje, da v zvezi z vloženo pritožbo najprej preizkusi podanost formalnih pogojev za vsebinsko odločanje. Drugostopni organ je pravilno postopal po 246. členu ZUP in vloženo pritožbo preizkusil tudi v okviru dovoljenosti.
Stari upravnik ima položaj pasivne stranke v postopku, ki se nanaša njegov izbris iz registra. Odločitev o imenovanju novega upravnika je prepuščena izključno etažnim lastnikom, zato stari upravnik v postopku vpisa oziroma izbrisa iz registra ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika. Svoj interes v postopku izbrisa iz registra zato lahko varuje le v okviru presoje izpolnjenosti (formalnih) pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka. Ker gre zgolj za vpis v register, se tožnik ne more sklicevati na razloge neizpolnjenosti formalnih pogojev vročitve odpovedi pogodbe in neizteka trimesečnega odpovednega roka kot na razloge, ki mu na podlagi petega odstavka 167. člena SZ-1 zagotavljajo status stranskega udeleženca v postopku. Tožnik v zvezi z določbo 167. člena SZ-1 ni navedel nobenega od položajev, ki bi ga opravičevali do sodelovanja v postopku oziroma izkazovali, da ima lahko v tem postopku svoj pravni interes, zato pritožbe ni vložil kot upravičena oseba ter jo je bilo treba zavreči.