Za telesne bolečine za srednje hude primere je mogoče priznati odškodnino med 100 in 1.000 EUR. Pristojna komisija je tožniku iz tega naslova odmerila 250 EUR, kar je upoštevaje kriterije iz prvega odstavka 9. člena ZOZKD, to je glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin ter trajanje zdravljenja, nasploh primerna in pravična odškodnina, predvsem zato, ker so vse nevšečnosti, ki jih je tožnik doživel v času zdravljenja te poškodbe, že zajete v sami opredelitvi poškodbe.
Tožnik svojo zahtevo za priznanje odškodnine za duševne bolečine utemeljuje z navedbo, da je prišlo do poškodbe živca na levem delu obnosne kosti, zaradi česar ne čuti zgornje leve čeljusti oziroma dlesni od 1. do 8. zoba ter navedbo, da ima težave tudi z dihanjem skozi levo nosnico, kar pa po presoji sodišča ne utemeljuje nobene od stopenj priznanih duševnih bolečin na podlagi 10. člena ZOZKD.
javni razpis - odprava posledic gospodarske škode zaradi poplav - lokacija nastanka škode - dokazila o lokaciji nastanka škode
Tožeča stranka ni ustrezno dokazala, na katerem naslovu (konkretni na kateri stavbni številki) ji je škoda zaradi poplave dejansko nastala oziroma ni določno pojasnila in dokazala naslova dejanskega nastanka škode. Tožena stranka je namreč v skladu z javnim pozivom od tožeče stranke večkrat zahtevala dodatna pojasnila, ki pa jih slednja ni ustrezno izpolnila, zato tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi ugodila prijavi tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev za škodo nastalo v poplavah novembra 2012.
ZUP člen 35, 114, 114/1, 24/1. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
izločitev uradne osebe - zavrnitev zahteve za izločitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - stroški postopka - stroški odgovora na pritožbo
V postopku izločitve ni mogoče kot strank z nasprotnim interesom šteti strank, ki so udeležene v (osnovnem) upravnem postopku, torej v obravnavanem primeru strank, ki so udeležene v postopku razlastitve. Ker torej občina (razlastitvena upravičenka) v zadevi zahteve za izločitev uradne osebe nima lastnosti stranke z nasprotnim interesom, na podlagi prvega odstavka 241. člena ZUP tudi nima pravice podati obrazloženega odgovora na pritožbo in v posledici tega tudi ne pravice do povrnitve stroškov, ki so ji zaradi tega nastali.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - prijavitelj - pravni interes
Prijavitelj lahko dobi položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku le v primeru, če inšpektor na podlagi njegove prijave uvede inšpekcijski postopek in prijavitelj izkaže pravni interes za sodelovanje v tem postopku, nima pa pravnega sredstva, s katerim bi lahko uvedbo inšpekcijskega postopka izsilil.
dovoljenje za izvedbo pripravljalni del - ureditev meje - parcelacija - izrek odločbe
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno le o dovolitvi pripravljalnih del, in sicer o ureditvi mej in parcelaciji dela nepremičnine, predvidene za sanacijo poškodovanega hodnika za pešce. V obravnavanem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe o dovolitvi pripravljalnih del, sodišče zato tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na dovoljenost (ali zakonitost) razlastitve, ne more presojati in zato ne morejo vplivati na odločitev sodišča.
V obravnavani zadevi je tožnik vložil zahtevek za odškodnino na isti dejanski in pravni podlagi. Ker je bilo torej o tožnikovem zahtevku že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je bilo v izpodbijani odločbi pravilno uporabljeno določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in ponovna zahteva tožeče stranke zavržena.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Krog upravičencev do odškodnine je v FIP natančno določen. FIP nikjer ne določa, da bi preseganje dohodkovnega cenzusa določeno osebo izključilo iz kroga upravičencev. Če pa je obstajala (četudi načelna) pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje, je denacionalizacijski zahtevek v Sloveniji v celoti izključen, celo če upravičenec odškodnine dejansko ni prejel. Upravičenec ne more zahtevati niti izplačila razlike med že prejeto odškodnino in odškodnino, kakršne bi bil potencialno deležen po ZDen, saj ta zakon ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine, do katerega so imeli prejšnji lastniki podržavljenega premoženja pravico po predpisih tuje države.
državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je Republiko Slovenijo zapustila pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in se ni vrnila dvajset let. Navedeno pomeni, da ni podan upravičen razlog za odsotnost iz Republike Slovenije po prvi alinei tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Glede na fazo, v kateri je kazenski postopek, in glede na podane dokazne predloge ter splošna načela kazenskega postopka sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke, da v konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Tožnik namreč v tožbi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom.
Prvostopenjski organ je pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev subvencije za šolsko prehrano-kosilo njegovemu mld. sinu zaradi neizpolnjevanja pogoja po tretjem odstavku 17. člena ZŠolPre, ker je dohodek na družinskega člana presegel 5 % povprečne plače.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje finančnega stanja prosilca
Ker je bila vrednost nepremičnin tožeče stranke in njene družine ugotovljena v skladu s procesnimi pravili, veljavnimi v času odločanja o odobritvi brezplačne pravne pomoči, zgolj evidentiranje (višje) posplošene tržne vrednosti nepremičnin, določene s postopki in metodami množičnega vrednotenja nepremičnin v registru nepremičnin, ne predstavlja tiste relevantne spremembe, ki bi jo bila tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZBPP dolžna sporočiti organu za brezplačno pravno pomoč.
ZZRZI člen 65. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odmera prispevka - vračilo preveč plačanega prispevka
Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, da toženi stranki naloži plačilo na podlagi izpodbijane odločbe plačanega zneska prispevka, saj se v skladu s 65. členom ZZRZI preveč plačan znesek vrne skladno z določbami zakona, ki ureja davčni postopek. Navedeno torej pomeni, da bo že plačani znesek prispevka tožeča stranka lahko terjala od tožene stranke na podlagi Zakona o davčnem postopku.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 7, 8, 23.
ukrepi kmetijske politike - plačilne pravice - pogoji za izplačilo plačilnih pravic - upravičene površine
Zaradi manjše količine upravičenih površin tožnik ne izpolnjuje pogojev za izplačilo plačilnih pravic ne iz naslova površin in ne iz naslova ekstenzivne reje ženskih govedi.
koncesija - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - izbira koncesionarja - pokopališka dejavnost
Javni partner po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Če nikogar od prijavljenih ne izbere, izda o tem akt, s katerim konča postopek izbire, kot je v 59. členu ZJZP podrobneje navedeno.
ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-7, 287, 287/1, 287/1-1, 287/4, 298č.
razrešitev izvršitelja - disciplinski postopek - razlogi za razrešitev izvršitelja - nevrednost javnega zaupanja
Zaradi možnega vsebinskega prekrivanja razloga za razrešitev iz 7. točke 1. odstavka 281. člena ZIZ/2013 s taksativno določenimi hujšimi disciplinskimi kršitvami iz 298.č člena ZIZ/2013 in zaradi različno urejenega postopka razrešitve za primer, če glede (ne)vrednosti javnega zaupanja odloča samo minister, ali pa v primeru, če o tem odločajo disciplinski organi, mora odločitev v prvem primeru vsebovati tudi posebno utemeljitev, zakaj je bil v konkretnem primeru nujno potreben najstrožji ukrep brez uvedbe disciplinskega postopka.
Tek izvršilnega postopka zoper tožnika, blokada njegovih računov v daljšem obdobju v času nadzora, skupaj z obravnavanim razlogom precejšnje neurejenosti pisarne, ki je v konkretnem primeru prerasla v malomarno, nevestno delo s spisi, vključno z neustreznimi evidencami in shranjevanjem spisov ter odzivanjem na pozive sodišč, po presoji sodišča tvori zadostno podlago za oceno, da je tožena stranka lahko uvedla postopek razrešitev tožnika in da ni šlo za arbitrarno izogibanje disciplinskemu postopku.
Ko gre za vprašanje, ali je nekdo vreden javnega zaupanja ali ne, niti ni nujno, da negativne posledice zaradi kršitev predpisov in standardov že nastanejo in da se samo v primeru nastanka konkretne škode lahko izreče tak ukrep. Stopnja odgovornosti za navedena ravnanja je visoka in je vsa na tožnikovi strani.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - izvajanje videonadzora - pogoji za izvajanje videonadzora - videonadzor v službenih prostorih
Načelo namembnosti pri zbiranju osebnih podatkov je temeljno načelo po ZVOP-1, zato se sodišče strinja s toženo stranko, da razlogov za izvajanje videonadzora ni mogoče širiti, saj bi to lahko hitro prešlo v zlorabo osebnih podatkov.
Ker stranka z interesom za nameravano gradnjo izpolnjuje vse pogoje po Odloku o PUP in ker izpolnjuje tudi druge pogoje iz 66. člena ZGO-1, so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.
prekinitev prestajanja kazni zapora - upravni spor - rok za vložitev tožbe - dan izročitve vloge sodišču - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Po 32. členu ZUS-1 je mogoče izdajo začasne odredbe zahtevati le, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za vsebinsko obravnavanje tožbe določa zakon. Z začasno odredbo se namreč preprečuje škoda, ki grozi tožniku zaradi izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva. V obravnavanem primeru je tožba vložena prepozno in zato procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevo zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Za osebo, ki ji je vzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora, v katerem prestaja kazen odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Prvostopenjski organ ima zato prav, da bi postopek moral potekati po določbah ZKZ, saj se s pravnim poslom prenaša lastninska pravica v deležu, tudi na delu zemljišča, za katerega podlaga - priposestvovanje niti na trditveni ravni ne obstoji. Sklicevanje na tretji odstavek 43. člena SPZ je zavajajoče, saj tožnik upravnemu organu ni predložil v odobritev pogodbe, s katero bi uveljavljal priposestvovanje na delu nepremičnine.
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje izkazanosti priposestvovanja na delu zemljišča, pač pa zavrnitev temelji na izkazanem prometu na zemljišču, na katerem se priposestvovanja niti ne zatrjuje. Tožnik z obravnavano tožbo torej ni izkazal, da bi prvostopni organ napačno uporabil določbo 17. člena ZKZ.
V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.