upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik zatrjuje, da gre za domnevni poseg v njegove človekove pravice zaradi nezakonito pridobljenih in obdelanih osebnih podatkov. Tožnik ima zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZVOP-1, saj to izhaja iz določb 34. člena ZVOP-1.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - po podržavljenju pozidano zemljišče
Razpolaganje z nepremičnino pomeni, da se v zvezi z njo opravljajo pravni posli, gradnja na njej pa ne spada pod pojem razpolaganja. Gradnja na zemljišču predstavlja oviro za vračilo v naravi, če ta gradnja ni v lasti upravičencev.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izpodbijani akt - pravilna navedba izpodbijanega akta
Sodišče ne more pripisovati stranki drugačnega namena, kot ga je ta nedvoumno izrazila v tožbi z navedbo akta, ki se izpodbija, tožnik pa v tem primeru tudi ni izkoristil možnosti, da navede pravilen izpodbijani upravni akt, ki vključuje navedbo organa, ki ga je izdal, zato v zadevi ni bil izpolnjen pogoj za morebitno obravnavanje tožnikove vloge kot tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 306/2014.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pogojevanje gradnje s sprejetjem predpisa
Obravnavani pogoj iz PUP je po vsebini oz. po namenu začasni ukrep za zavarovanje prostora. Zato bi bil tak pogoj lahko zakonit, če bi bili izpolnjeni tudi drugi, z zakonom predpisani pogoji za izdajo in veljavnost začasnih ukrepov.
Tožeča stranka nedovoljenih vplivov sporne gradnje na njene nepremičnine, to je vplivov preko mere, ki jih za posamezna območja določajo predpisi ter ugovorov glede premajhnih odmikov načrtovanih objektov glede na predpisane od njenih parcelnih mej, niti ne zatrjuje niti ne izkazuje. Le s tovrstnimi ugovori, iz katerih bi izhajalo, da načrtovana gradnja posega v njen pravno zavarovan položaj bi lahko tožeča stranka preprečila izdajo gradbenega dovoljenja.
ZBPP člen 20, 23. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - načelo zaslišanja stranke
Toženka je svojo ugotovitev, da je tožnica glede družinskih članova navedla neresnične podatke, saj v vlogi ni navedla zunajzakonskega partnerja, oprla na podatek, ki ga je pridobila iz vpogleda v spis opr. št. P 292/2010 in je bil drugačen od tožničinih navedb v vlogi (v vlogi je smiselno navedla, da nima družinskih članov). Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa ne izhaja, da bi s tem podatkom seznanila tudi tožnico in ji omogočila, da se o njem izjavi.
ZTuj-2 člen 2, 3, 76, 76/1, 78, 78/1, 78/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-1, 64, 64/1, 64/1-4. ZUP člen 7.
tujec - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Pridržanje je upravičeno zgolj z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. Slednje pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni izrecno navedeno, oziroma ni bilo ugotovljeno pred izdajo izpodbijane odločbe. Prav tako tudi ni konkretno navedeno, ali so tovrstne pravno relevantne dejanske okoliščine v tožnikovem primeru sploh izkazane, še zlasti glede na dejstvo, ki izhaja iz same izpodbijane odločbe in med strankama ni sporno, da je tožnik vložil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, kar pomeni, da je v konkretnem primeru izostala obrazložitev uporabe načela sorazmernosti.
V primeru že zgrajenega nevarnega objekta so inšpekcijski zavezanci njegovi lastniki. Investitor gradnje bi bil zavezanec le, če bi bila kot nevarna opredeljena gradnja, ki se še izvaja.
Utemeljen je tožbeni očitek, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je obravnavana stavba oziroma njene ruševine nevarna gradnja. V obrazložitvi je namreč navedeno le, da je stavba dotrajana, poškodovana, da je zmanjšana statična nosilnost in da gre v bistvu za ruševino. To pa še ne pomeni, da gre za objekt, ki je ogrožujoč v smislu zakonske opredelitve in zaradi česar je treba nevarnost odpraviti z enim od predvidenih ukrepov. Ob takem razumevanju bi bilo namreč treba vsako ruševino obravnavati kot nevarno gradnjo, za kar pa v zakonu ni podlage.
Pomanjkljivosti, da postopek teče zoper osebo, ki sploh ne more biti stranka tega postopka, ker je pokojna, ni mogoče odpraviti s postavitvijo začasnega zastopnika iz 51. člena ZUP.
denacionalizacija - stroški postopka - uspeh v postopku - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Prvostopenjski organ je pri odločanju o stroških upošteval sorazmernost bremena strank za plačilo stroškov postopka izvedencev ustreznih strok ter v razmerju, kot je bilo soglasno med strankami sklenjeno na ustnih obravnavah. Konkretno v kakšnem delu in zakaj je kateri izmed strank v postopku naložil v plačilo stroške izvedencev, pa v obrazložitvi ni navedel, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, saj sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti. Poleg tega, glede na določbo drugega odstavka 114. člena ZUP/86, tožnik v tožbi utemeljeno ugovarja, da bi moral organ po končanem postopku o stroških odločiti skladno z uspehom posamezne stranke v postopku, saj se je medsebojni dogovor strank med postopkom nanašal le na založitev akontacije stroškov, ne pa na porazdelitev stroškov po končanem postopku denacionalizacije.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - enostavni objekt
Dejstvo, da naj bi zidovi v višini 60 cm podpirali terase, samo zase ne more vplivati na drugačno odločitev, ker ni sporno, da so bili sezidani po uveljavitvi ZGO-1 (torej po 1. 1. 2003), konkretno med leti 2007 in 2008. Po tem zakonu pa za gradnjo objektov brez gradbenega dovoljenja ne zadostuje, da so enostavni, ampak njihova gradnja ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom (drugi odstavek 3. a člena).
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev - nevestno delo
Z obnovo strehe na stavbi, ki je last toženke in ne javnega zavoda, se premoženje javnega zavoda ne bi v ničemer povečalo, zato v tem pogledu ni mogoče šteti, da bi tožničino ravnanje oziroma njegove posledice javnemu zavodu povzročile večjo škodo.
ukrep inšpektorja za ceste - objekt za obveščanje in oglaševanje - gradnja v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste - osvetljen objekt
V obravnavani zadevi je pravno odločilno le, da osvetlitev obravnavanega objekta ni v skladu s pogoji iz soglasja, danega za njegovo postavitev, kar med strankama ni sporno.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Odločitev organa za BPP je pravilna, saj sta tožnika v postopku, v zvezi s katerim jima je bila odobrena BPP z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 941/2007 z dne 1. 4. 2008, uspela ter na podlagi sodne odločbe in sodne poravnave pridobila premoženje oziroma dohodke, zato sta v skladu z določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP Republiki Sloveniji dolžna povrniti stroške, ki so bili iz naslova BPP v tej zadevi dejansko izplačani.
Odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi je pravilna. Tožnik je namreč v postopku, v zvezi s katerim mu je bila odobrena BPP, uspel ter na podlagi sodne odločbe in sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, zato je v skladu z določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP Republiki Sloveniji dolžan povrniti stroške, ki so bili iz naslova BPP v tej zadevi dejansko izplačani.
Iz navedb toženke v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer jasno izhaja njena ocena o tožnikovem prispevku k slovenski kulturi, vendar pa za to oceno ne navaja praktično nobenih razlogov.
Tožnik ne za oporni zid, ne za domnevno nepravilen geodetski posnetek stanja ne navaja, v čem naj bi posegala v njegov pravni interes. Sodišče se glede opornega zidu strinja s toženko, da gradnja tega zidu ni predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja, zato to dovoljenje glede opornega zidu že po naravi stvari ne more posegati v tožnikove pravne interese.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste
Iz izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja jasno izhaja, da se bo objekt priključil na javno cesto na parc. št. 313/1, in sicer tako, da bosta z javne ceste izvedena dva dovoza, na severni in na južni strani parcele investitorjev. Da bi bila navedena parcela tožnikova last ali da bi izvedba omenjenih dovozov posegala na njegova zemljišča, tožnik ne trdi.
status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve - obnova postopka
Okoliščina, ali je tožnikova okvara zdravja posledica poškodbe ali bolezni, ni pravno odločilna za ugotavljanje pravočasnosti zahteve, saj ZVojI za okvaro zdravja, ki bi bila posledica poškodbe, ne določa drugačnih rokov.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - sposobnost biti stranka v postopku - smrt tožeče stranke pred vložitvijo tožbe - univerzalno pravno nasledstvo - dedovanje
V primeru, ko se kot pravdno stranko navede univerzalnega pravnega naslednika osebe, ki je bila prvotno označena kot stranka, umrla pa je pred vložitvijo tožbe, gre s stališča pravne identitete za drugo osebo in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.