OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0062743
OZ člen 131. ZJC člen 5, 5/1, 5/2, 40, 40/1, 40/2. ZDARS člen 3č, 3d. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2, 13,14, 20, 20/1, 20/2.
protipravno ravnanje – odgovornost RS – upravljalec ceste - odgovornost vzdrževalca ceste – trk z divjadjo – vzdrževalna dela – opustitev dolžne skrbnosti
Ugotovljeno dejansko stanje, da se je že večkrat zgodilo, da se je na avtocesti znašla divjad, dokazuje utemeljenost očitkov tožnice, da varovalni ukrepi na avtocesti niso bili zadostni. Cestne naprave in ureditve morajo biti namreč v skladu z 20. členom Pravilnika vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje. Namen varovalne ograje, ki divjadi preprečuje dostop do avtoceste, je divjadi onemogočiti dostop na avtocesto. Le tako je namreč možno zagotoviti varne razmere za uporabnike. Vzroke, ki to preprečujejo, mora druga toženka v skladu z 20. členom Pravilnika nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.
Ker je bila divjad na avtocesti že večkrat, je očitno, da varovalna ograja proti divjadi svojega namena ne izpolnjuje, torej njeno delovanje ni brezhibno. Zato je tožničin očitek o nezadostnih varnostnih ukrepih tožene stranke utemeljen. S tem pa je podana protipravnost ravnanja druge toženke, in sicer opustitev dolžnostnega ravnanja, določenega v 7. točki drugega odstavka 13. člena in 20. členu Pravilnika, zaradi česar na avtocesti niso bili zagotovljeni pogoji za varen promet. Tudi če bi srna na avtocesto prišla na priključku, kar je sodišče prve stopnje štelo v korist druge toženke, to potrjuje utemeljenost tožničinega očitka o neprimernosti varovalnih ukrepov tožene stranke in o neprimernem zavarovanju avtoceste.
ZGJS člen 5. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Bled člen 29, 33, 34.
izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – neizpolnjevanje obveznosti komunalnega podjetja – spor majhne vrednosti
Če komunalno podjetje kot izvajalec gospodarske javne službe ne izvršuje svojih obveznosti (zbiranje, prevoz komunalnih odpadkov), s tem stori prekršek, kar pa ne pomeni, da toženec ni dolžan plačevati takšnih storitev.
Lastniki in uporabniki poslovnih prostorov postanejo že s tem, ko imajo sedež dejavnosti registriran na območju Občine Lendava, zavezanci za plačilo storitev tožeče stranke. Odlok določa tudi postopek oprostitev plačila storitev (z vpisom v register), pri čemer lahko uporabnik (popolno) oprostitev doseže le s prenehanjem opravljanja dejavnosti in izpraznitvijo poslovnih prostorov. V konkretnem primeru je tožena stranka trdila le, da opravlja delo na terenu, pri strankah. Glede na povzeto pravno podlago pa navedena trditev ne zadošča za to, da bi tožena stranka lahko dosegla oprostitev plačila storitev tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0069307
ZOR člen 210, 210/4, 219. OZ člen 62. ZTLR člen 38.
neupravičena pridobitev – condictio causa data causa non secuta – vzdrževanje državnih cest
Na prvi skupščini tožene stranke 27. 07. 2000 predlog o dokapitalizaciji družbe s stvarnim vložkom tožeče stranke ni bil sprejet. S tem so prenehali pogoji za veljavnost Pogodbe o začasnem odstopu premoženja toženi stranki v upravljanje, zato se je rok njene začasne veljavnosti s tem iztekel in je po tem datumu prenehala veljati. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka na njeni podlagi za čas, za katerega je pogodba veljala, dala v uporabo sredstva brezplačno, saj pričakovane odmene v delnicah ni pridobila. Kadar je bilo nekaj izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila, govorimo o condictio causa data causa non secuta (v teoriji se omenja primer stranke, ki da nečakinji poročno darilo, pa do sklenitve zakonske zveze ne pride). V obravnavanem primeru je tožeča stranka pustila svoja sredstva v brezplačno uporabo toženi stranki zato, da jih bo lahko vložila vanjo kot stvarni vložek. Tak primer pa ureja določba 4. odstavka 210. člena ZOR (obveznost vrnitve oziroma nadomestitve nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila). Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, pa razveljavitev pogodbe ne pride v poštev.
Toženec je dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja (začasni izostanek uporabe objekta), ker ga k temu zavezuje veljavni občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.
ODŠKODNINSKO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OKOLJSKO PRAVO
VSL0062154
ZVO člen 26.
zamašitev kanalizacije – čistilna naprava – škoda zaradi pogina rib – odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode – upravljalec čistilne naprave
Upoštevaje nesporno dejstvo, da je lastnica kanalizacijskega sistema Občina, njen upravljalec pa Komunala ter, da jr ZVO, ki je veljal v času škodnega dogodka, v 26. členu določal, da je lokalna skupnost tista, ki je dolžna zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, je pravilen zaključek, da tožena stranka, kot solastnik in upravljalec skupne čistilne naprave M., ni odgovorna za nastalo škodo. Lokalna skupnost je bila namreč tista, ki bi v skladu z veljavnimi predpisi morala poskrbeti za to, da bi kanalizacijski sistem nemoteno opravljal svojo funkcijo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007141
EZ člen 88, 88/1, 88/1-2. ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
začasna odredba – sodna pristojnost – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe – dostop do omrežja električne energije – električna energija – spor, ki izvira iz dostopa do omrežja električne energije
Odločanje o sporu, ki izvira iz dostopa do omrežja električne energije, ne sodi v sodno pristojnost.
Gre za spor iz koncesijske pogodbe med pravdnima strankama glede cene za opravljanje storitev na podlagi te pogodbe. Po 40. členu Zakona o gospodarskih javnih službah, če pride pri izvajanju koncesijske pogodbe do spora med koncedentom in kocesionarjem, odloča o sporu redno sodišče. Prav za tak spor med koncedentom, to je toženo stranko in koncesionarjem, to je tožečo stranko pa v predmetnem primeru gre, tako da je vsekakor podana pristojnost rednega sodišča. Gre za premoženjsko pravni spor, ki se rešuje pred pravdnim sodiščem.
Cene posameznih komunalnih proizvodov in storitev se lahko obračunavajo samo v skladu z določenim merilom, ne pa pavšalno. Pavšalni znesek cene storitve odvoza smeti, ki ga je tožeča stranka obračunala tožencu zato, ker ni prijavil števila članov svojega gospodinjstva, ne predstavlja ustreznega merila za določitev cene te storitve v skladu s prejšnjo in tudi sedaj veljavno zakonsko ureditvijo tega področja.