Odločba prve stopnje je bila izdana v letu 2001 in torej nedvomno pred potekom desetih let od takrat, ko je rok iz 112. člena ZDavP začel teči. Ob upoštevanju specialne ureditve relativnega zastaranja v 112. členu ZDavP splošna ureditev relativnega zastaranja po določbah tega zakona ne pride v poštev. Po mnenju sodišča zakonodajalec, ki ni predvidel prehodnega obdobja za primere, kakršen je obravnavani, ni prestopil dopustne meje presoje kolizije med načelom zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načelom prilagoditve prava družbenim razmerjem.
Po določbah 95. člena ZDavP se vrača davek, obresti, denarne kazni in stroški postopka. Le za davek pa je določeno, da zavezancu pripadajo ob vračilu tudi zamudne obresti. V primeru vračila davka se torej obresti priznajo samo od preveč plačane glavnice in ne tudi od preveč plačanih pripadajočih zamudnih obresti.