V skladu s 15. členom Pravilnika je bila izračunana davčna osnova in prometni davek, cigareti pa so se po takšni prodajni ceni tudi na trgu prodajali končnim potrošnikom - kadilcem. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev preveč plačanega davka iz leta 1993, ki je bil vložen v letu 1998, torej pomeni, da se zahteva vračilo davka, ki je bil končnim potrošnikom zaračunan in so ga ti tudi plačali, zato tudi po presoji sodišča ni podlage za vračilo prometnega davka po določbah 2., 3. oziroma 4. odstavka 66. člena ZPD.
Prihodki od šolnine za teniško šolo predstavljalo dohodek društva. S tem pa gre že za pridobitno dejavnost in torej dobiček, od katerega se plačuje tudi davek od dobička pravnih oseb ter davek na dodano vrednost.
javna služnost - ustanovitev javne služnosti - razlastitev
Že sklenjena pogodba o ustanovitvi javne služnosti, ki pa ne vsebuje vseh predpisanih obličnosti in zato njena veljavnost sama po sebi ni možna, še ne izključuje možnosti, da investitor v takšnem primeru zahteva omejitev lastninske pravice na prisilen način pred pristojnim upravnim organom. Gre namreč za takšno omejitev lastninske pravice, ki je za doseg javne koristi nujno potrebna.
prekinitev postopka - pravno nasledstvo družbenika - DDV - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra
V 4. odstavku 27. člena ZFPPod je določena zakonska fikcija, da so družbeniki v postopku izbrisane družbe podali izjavo o prevzemu obveznosti družbe v skladu s 1. odstavkom 394. člena ZGD. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru, ker gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike, tožena stranka 50. člena ZUP ni pravilno uporabila, navedena določba pa v 1. odstavku ureja postopanje upravnega organa prav v takem primeru.
vrednost kapitala ob pridobitvi - dohodnina - akontacija dohodnine - davek od dobička iz kapitala
Vrednost nepremičnine, kakršna izhaja iz odločbe o odmeri davka na dediščino, je šteti kot na ustrezen način dokazano vrednost nepremičnine ob pridobitvi.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - policijski postopek - upravni spor
Odločitev pritožbenega senata na podlagi 28. člena ZPol ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ker gre za obliko alternativnega reševanja sporov znotraj uprave, ne pa za oblastveno odločanje v upravnem postopku. To pa ne pomeni, da posameznik, potem ko je postopek zaključen na podlagi 6. odstavka 28. člena ZPol, nima pod določenimi zakonskimi pogoji možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic bodisi zoper sporno dejanje policista bodisi zoper dejanje tožene stranke v pritožbenem postopku po 28. členu ZPol, če gre za kršitev človekovih pravic in če stranki ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
V davčno osnovo iz 4. odstavka 22. člena ZDDV se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse in druge dajatve ter posredni stroški, kar pomeni, da je pri davčni osnovi oplemenitenega blaga treba upoštevati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZDDV.
vrnitev nepremičnine - ovire za vrnitev v naravi - denacionalizacija zemljišča
Po presoji sodišča umestitev zemljišča v območju varovalnega pasu kanalizacije, občinske ceste, železniške proge in v vplivnem območju letališča, ne pomeni, da gre za kompleks v smislu 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen, prav tako pa bodoči nameravani posegi ne pomenijo ovir za vračilo v naravi, saj morajo biti le-te izkazane ob uveljavitvi ZDen.
V davčno osnovo iz 4. odstavka 22. člena ZDDV se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse in druge dajatve ter posredni stroški, kar pomeni, da je pri davčni osnovi oplemenitenega blaga treba upoštevati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZDDV.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 42, 48, 42, 48.
neposredna plačila v kmetijstvu
Nepoznavanje predpisov po mnenju sodišča ni mogoče pripisati dobrovernosti, ker gre v obravnavanem primeru za nosilko kmetijskega gospodarstva, ki naj bi predpise v zvezi s kmetijskimi premijami poznala.
Sama oblika računa, ki naj bi bila v celoti pravilna, ne vpliva na odločitev o pravilnosti davčnih obveznosti, če se izkaže, da poslovni dogodek sploh ni nastal (načelo resničnosti). Če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od prve vrednosti ali če ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitve v času in kraju opravljenega prometa (7. odstavek 21. člena ZDDV). Metodo, na katero se davčni organ naslanja pri svoji odločitvi, je potrebno opisati, da je preverljiva za stranko in za sodišče, kar pa v obravnavnem primeru ni podano.
ZUreP-1 člen 100, 101, 100, 101. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32, 32/2.
začasna odredba - razlastitev - uvedba postopka
Glede na nesuspenzivnost pritožbe zoper prvostopno odločbo o uvedbi postopka razlastitve so posledice uvedbe postopka že nastale in se nastopa le-teh z začasno odredbo ne more zadržati.
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je vizualni vtis, ki ga dajeta znaka, povsem različen, upoštevaje elemente, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, to je tujo črko "Y", podvojeno črko "L" in končnico "'S" z apostrofom pri znamki tožeče stranke "Aygill's", medtem ko izpodbijana znamka "AGILE" brez podobnih tujih elementov zaradi uporabe črk slovenske abecede tudi po oceni sodišča deluje bolj domače. Ker so črke, ki so različne, bodisi tuje črke ("Y"), bodisi gre za zapis ali oznako, ki je slovenščina ne pozna (podvojeni "L", apostrof pred zadnjo črko "'S"), gre tudi po oceni sodišča tem tujim elementom pripisati poudarjeno distinktivnost, ki daje povsem različen vizualni vtis znamki tožeče stranke glede na izpodbijano znamko.
ZPPSL člen 128, 171, 128, 171. ZDavP-1 člen 40, 40, 40.
davčni postopek - stečaj samostojnega podjetnika - prispevki za socialno varnost
Davčni organ si napačno razlaga 40. člen ZDavP-1. Ni namreč v pristojnosti davčnega urada, da se odloči o tem, ali bo prijavil terjatev v stečajnem postopku ali pa bo ugotovljeno terjatev uveljavljal direktno od fizične osebe. V skladu z 2. odstavkom omenjenega člena lahko uveljavlja terjatev od fizične osebe šele v primeru, če je to terjatev uveljavljal v stečajnem postopku, pa v njem ni bil (v celoti) poplačan. Da bi davčni organ to predpostavko izpolnil, pa iz podatkov v spisu ne izhaja.
Kot izhaja iz določb ZUJIK (114. do 120. člen), na njegovi podlagi izdanega Pravilnika ter besedila predmetnega javnega razpisa (prim. zlasti določbe točke 12 objavljenega razpisa), se strokovna presoja na razpis prijavljenih kulturnih projektov in nato izbor projektov, ki se sprejmejo v financiranje, opravi na podlagi vlog predlagateljev, tj. prijav na razpis s priloženo dokumentacijo. Na predlagatelju je torej breme, da svojo vlogo konkretizirano in dovolj izčrpno utemelji tako, da je iz nje razvidno, ali in v kolikšni meri njegov na razpis prijavljeni, projekt izpolnjuje razpisne pogoje. Ker se o sprejemu projektov v financiranje odloča na podlagi vlog predlagateljev (in njim priloženih dokazil), dokazi, ki jih tožeča stranka prilaga šele tožbi, na drugačno odločitev v tem sporu ne morejo vplivati. Skladno z določbo 1. odstavka 100. člena ZUJIK se, kolikor niso vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v tem zakonu drugače urejena, zanju smiselno uporabljajo določbe ZUP.
S tem, ko je tožena stranka ugotovila izpolnitev zakonskega dejanskega stanu iz določila 4. alinee 55. člena ZMZ v t.i. pospešenem postopku po 1. alinei 1. odstavka 46. člena ZMZ, je posledično ugotovila tudi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za zaščito po 2. odstavku 2. člena ZMZ, ker ni podan utemeljen sum, da je preganjan zaradi ene izmed predpisanih petih podlag. Tudi iz določila 1. alinee 1. odstavka 52. člena ZMZ in 54. člena ZMZ jasno izhaja, da je namen pospešenega postopka ugotavljanje pogojev za pridobitev statusa begunca. V obravnavani zadevi pristojni organ osebnega razgovora ni opustil, ampak ga je opravil, kar je razvidno iz 32. točke formularja o prošnji za azil, saj je razgovor s tožnikom uradna oseba vodila tako, da ustreza bistvenim zahtevam iz 47. člena ZMZ.
Odločba prve stopnje je bila izdana v letu 2001 in torej nedvomno pred potekom desetih let od takrat, ko je rok iz 112. člena ZDavP začel teči. Ob upoštevanju specialne ureditve relativnega zastaranja v 112. členu ZDavP splošna ureditev relativnega zastaranja po določbah tega zakona ne pride v poštev. Po mnenju sodišča zakonodajalec, ki ni predvidel prehodnega obdobja za primere, kakršen je obravnavani, ni prestopil dopustne meje presoje kolizije med načelom zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načelom prilagoditve prava družbenim razmerjem.
Po določbah 95. člena ZDavP se vrača davek, obresti, denarne kazni in stroški postopka. Le za davek pa je določeno, da zavezancu pripadajo ob vračilu tudi zamudne obresti. V primeru vračila davka se torej obresti priznajo samo od preveč plačane glavnice in ne tudi od preveč plačanih pripadajočih zamudnih obresti.