ZZZiv člen 26b, 2, 3, 5, 26b, 2, 3, 5. ZIN člen 32, 32. ZUS-1 člen 32, 32.
javna korist - usmrtitev živali - nevarna žival - začasna odredba
Javne koristi v obravnavani zadevi ne predstavlja zgolj izvedba ukrepa usmrtitve psov, zato da psa ne bi povzročila novega napada na človeka s povzročenimi telesnimi poškodbami ali hujšimi posledicami (6. točka 1. odstavka 5. člena, 26.b. člen ZZZiv); ampak javno korist v tej zadevi predstavlja tudi načelo zaščite življenja živali (1. člen ZZZiv) oziroma načelo, da je usmrtitev živali dopustna samo na podlagi utemeljenega razloga (3. člen ZZZiv).
Ker se je državljanka bivše Kraljevine Jugoslavije v času med 6. 4. 1941 in 28. 8. 1945 poročila s tujim državljanom in ker ni dokazila, da bi si pridržala jugoslovansko državljanstvo, so izpolnjeni pogoji za to, da ji je skladno s 3. odstavkom 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ s sklenitvijo zakonske zveze jugoslovansko državljanstvo prenehalo. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da izjave o pridržanju državljanstva ni v uradnih evidencah, predložila pa je tudi ni tožnica, ni dokazano, da bi bila taka izjava podana. V konkretnem primeru tudi ne more biti pravno relevantna sodba vojaškega sodišča, s katero je bilo državljanstvo odvzeto, saj vojaško sodišče ni bilo organ, ki bi bil pristojen za ugotovitev državljanstva. Državljanstvo lahko ugotavlja le organ, ki je za to pristojen. Posameznik izgubi državljanstvo na podlagi okoliščin, zaradi katerih je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, državljanstvo prenehalo.
ZVO-1 člen 186, 187, 188, 186, 187, 188. ZUS-1 člen 32/2, 32/2.
koncesijska pogodba - začasna odredba - koncesija - podelitev koncesije - podelitev prve koncesije za izvajanje gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
Gospodarska javna služba izvajanja dimnikarskih storitev se je na dan uveljavitve ZVO-1 izvajala na način, ki ni bil predviden z zakonom, takšne primere pa ureja prvi odstavek 188. člena ZVO-1, ki v drugem odstavku 188. člena ZVO-1 določa, da se v takšnem primeru prva koncesija za izvajanje dimnikarskih storitev brez javnega razpisa podeli osebi, ki ima na dan uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 185. člena ZVO-1, to je na dan 18. 12. 2004, sklenjeno veljavno pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe iz 7. točke prvega odstavka 26. člena ZVO.
Iz dohodninske odločbe žene tožnika, ki je bila podlaga za ugotavljanje dohodkov družinskih članov tožeče stranke, je razvidno, da je kot vir naveden dobiček, ki ga je ustvarila samostojna podjetnica, kar kaže na to, da so bili prihodki iz naslova opravljanja dejavnosti družinskega člana že upoštevani v določenem delu pri uvrščanju v plačilne razrede. Tožena stranka je po presoji sodišča v nasprotju s 4. alinejo 32. a člena ZVrt upoštevala prihodke samostojne podjetnice in povečala plačilno obveznost tožeče stranke za tri mesta, saj je šlo v konkretnem primeru za premoženje, ki daje dohodke, ki so se že upoštevali pri ugotavljanju dohodka družine. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku pri ugotavljanju, kaj zajema premoženje, s katerim družina tožeče stranke razpolaga, uporabiti citirano določbo ZVrt na ta način, da bo v ugotovljene dohodke na družinskega člana štela dobiček samostojne podjetnice, prihodkov, iz katerih je ta dobiček nastal, pa ne bo ponovno vštela v premoženje družine, ki se upošteva za določitev plačila vrtca.
priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Tožniku ni uspelo dokazati, da je v času agresije na Republiko Slovenijo sodeloval kot oborožen pripadnik narodne zaščite, in mu zato status vojnega veterana utemeljeno ni bil podeljen.
ZDDPO člen 6, 6. ZDDV člen 26, 66, 13, 17, 24, 26, 66, 13, 17, 24.
oprostitve plačila DDV - društvo, ki deluje v javnem interesu - prodaja ribolovnih dovolilnic - DDV
Dejavnost prodaje ribolovnih dovolilnic ni mogoče umestiti med športne dejavnosti, ampak med druge dejavnosti za sprostitev (92.72), to je dejavnosti, ki so povezane z rekreacijskim ribolovom, kot jih je določala SKD, veljavna v času inšpiciranega obračunskega obdobja, ki se po določbi 66. člena ZDDV uporablja za razvrstitev dejavnosti. Okoliščina, da gre za društvo, ki deluje v javnem interesu, ne izkazuje, da gre v celoti za nepridobitno organizacijo, tožnikovo zatrjevanje, da je ustanovljen za ekološke namene, pa ni izkazano.
Tožena stranka je pri svojem odločanju, skladno z ustavnim načelom enakosti pred zakonom, vezana na lastne prejšnje odločitve, ki zahteva med drugim tudi, da organ brez upravičenega razloga ne sme odstopiti od ustaljene upravne prakse. Ekonomsko dvakratno obdavčitev v zvezi s stroški dela odpravlja šele ZDDPO-2 in za obravnavano obdobje relevantna davčna zakonodaja tovrstne dvojne obdavčitve ni odpravljala.
Sodišče se strinja s tolmačenjem določbe 4. odstavka 95. člena ZDavP, da pripadajo davčnim zavezancem le obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, ki glede na določbo 1. člena ZDavP obsega zgolj obvezne dajatve, in ne tudi obresti od obresti.
ZGO člen 100e, 100e, 100e. ZGO-1 člen 132, 228, 132, 228.
odgovorni projektant - izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta
Tehnik (ali inženir) izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po določbah 100.e člena ZGO v povezavi z 228. členom ZGO-1, če se vpiše v posebni imenik odgovornih projektantov (za kar mora izpolnjevati ustrezne pogoje, med drugim mora opraviti tudi strokovni izpit po prejšnjih predpisih) in če v petih letih po tem vpisu opravi dopolnilni strokovni izpit za projektanta.
premija - nacionalna stanovanjska varčevalna shema
Tožnik je sedemkrat zamudil pri plačevanju pogodbenih mesečnih obrokov varčevanja glede na določila pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Posledica teh zamud je, da ni upravičen do premije, ki pripada varčevalcu v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, oziroma je prišlo do prekinitve pogodbe.
ZOFVI člen 94, 146, 94, 146. Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli člen 5. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 7, 7.
izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita - strokovni izpit
Po 7. členu Pravilnika o strokovnem izpitu se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita tisti, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi. Tožnica, ki ima pridobljeno višješolsko izobrazbo smeri geografija in zgodovina ter visokošolsko izobrazbo organizacijske smeri, osnovnih izobrazbenih pogojev za učiteljico geografije v devetletni osnovni šoli po veljavnem ZOFVI in po Pravilniku o smeri izobrazbe ne izpolnjuje. Ker izobrazbenih pogojev ni izpolnjevala niti po prej veljavnem predpisu (Sklepu o določitvi kadrovskih pogojev iz leta 1995), ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja po prehodnih določbah ZOFVI.
V primeru sklicevanja na razloge po točki d) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 je treba predložiti ustrezne dokaze o tem, da je neregistrirani znak v Republiki Sloveniji znana znamka v smislu 6. bis člena Pariške konvencije ali 3. odstavka 16. člena Sporazuma TRIPs, pri čemer je izbira dokazov v prosti presoji stranke. Podlago za tak zaključek dajejo določbe 2. odstavka 102. člena ZIL-1 ter 8. člena Pravilnika o vsebini prijave znamke. Toženka glede na določbo 101. člena ZIL-1 ni dolžna strank pozivati k predložitvi dodatnih dokazov, saj ima vložnik ugovora v tem postopku aktivno vlogo tako glede navajanja dejstev, kot tudi predlaganja dokazov, kar pomeni, da ni bilo kršeno načelo materialne resnice (določba 8. člena ZUP).
ZPD člen 60, 62, 60, 62. ZDavP člen 96, 97, 112, 96, 97, 112.
zastaranje pravice do odmere - relativni zastaralni rok pri samoobdavčitvi - prometni davek
V zadevi gre za postopek samoobdavčitve oziroma za nadziranje pravilnosti in zakonitosti davčnega obračuna v tem postopku. Po 112. členu ZDavP lahko davčni organ nadzira in preverja pravilnost davčnega obračuna in izda odločbo v roku 10 let od roka za predložitev davčnega obračuna, ter je v tem ureditev, ko gre za samoobdavčitev, specialna in s tem drugačna od splošne, torej tiste, ki velja za odmero davka na podlagi davčne odpovedi in ki velja za kontrolo plačevanja davka po odbitku. Zato se na splošno ureditev relativnega zastaranja ni mogoče sklicevati. Različni roki pa so lahko predpisani za različne subjekte
ZPP člen 150, 150. ZUP člen 9, 44, 9, 44. ZDIJZ člen 6/1, 6/1-8, 1, 5, 6, 6/1, 6/1-8, 1, 5, 6.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja
Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi tožene stranke v pravdnem postopku, pooblaščenci strank in sodnica, ki je sodila v zadevi. Iz navedenega razloga bi bilo potrebno dati zgoraj navedenim osebam možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Zakona torej nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zato treba dati prednost.
ZUDVGA člen 8, 8/4, 8, 8/4. ZUreP-1 člen 104, 104.
uvedba postopka razlastitve - nujni razlastitveni postopek - razlastitev
Sodišče se ne strinja s stališčem tožene stranke, da je v primeru, ko je razlastitveni postopek izpeljan na podlagi 104. člena ZUreP-1, uporaba 8. člena ZUDVGA izključena, saj se razlastitveni postopek po ZUreP-1 začne šele po tem ko se z lastnikom nepremičnine ne doseže sporazuma o odkupu oziroma nadomestitvi njegove nepremičnine.
Dejstvo, da meril ocenjevanja v konkretni zadevi ni mogoče natančneje opredeliti, tožene stranke ne odvezuje dolžnosti, da v odločbi ustrezno (skladno z določbo 214. člena ZUP) obrazloži uporabo razpisnih meril za ocenjevanje prijaviteljev.
prekinitev postopka - pravno nasledstvo družbenika - DDV - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra
V 4. odstavku 27. člena ZFPPod je določena zakonska fikcija, da so družbeniki v postopku izbrisane družbe podali izjavo o prevzemu obveznosti družbe v skladu s 1. odstavkom 394. člena ZGD. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru, ker gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike, tožena stranka 50. člena ZUP ni pravilno uporabila, navedena določba pa v 1. odstavku ureja postopanje upravnega organa prav v takem primeru.
Prihodki od šolnine za teniško šolo predstavljalo dohodek društva. S tem pa gre že za pridobitno dejavnost in torej dobiček, od katerega se plačuje tudi davek od dobička pravnih oseb ter davek na dodano vrednost.
ZVet določa razpon celotne veterinarske dejavnosti in skrbi za živali, umetno osemenjevanje pa je le eno izmed opravil veterinarjev, ki pa v davčnem smislu ni uvrščeno med oproščene dejavnosti v smislu ZPD. Veterinarji s pomočjo osemenjevanja živali skrbijo tudi za zdravje živali in njihovo sposobnost za razmnoževanje, vendar pa je po presoji sodišča pomemben za odločitev v konkretnem primeru davčnopravni vidik, ki ob uporabi standardne klasifikacije dejavnosti uvršča storitev umetnega osemenjevanja med storitve, ki so podvržene plačilu prometnega davka.