Čeprav sta toženki sicer po materialnem pravu solidarni dolžnici, iz izreka sodne odločbe solidarnost ne izhaja. Solidarnost dolžnikov se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v izreku sodbe. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti (drugi odstavek 393. člena OZ). Pri subjektivni kumulaciji pa je že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, da je izključena uporaba petega odstavka 367. člena ZPP in da se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (razen če gre za enotno sosporništvo ali solidarne dolžnike).
Predlagatelj izkazuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka storjeno pred sodiščem prve stopnje, ki pa jo je saniralo že sodišče druge stopnje. Predlog zato ni utemeljen.
Neposredni zahtevek tretjega oškodovanca proti zavarovalnici zastara v enakem času, v katerem zastara njegov zahtevek proti zavarovancu, ki je odgovoren za škodo. Vrhovno državno tožilstvo ima tako prav, ko opozarja, da zastara po pravilih 352. člena OZ za odškodninske terjatve oziroma po pravilih 353. člena, če gre za odškodninsko terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem.
zadolžnica - pravna narava zadolžnice - trditveno in dokazno breme - podlaga pogodbene obveznosti - causa - dopustnost podlage - veljavnost podlage - izročitev zadolžnice - funkcija zadolžnice
Z zadolžnico obveznost ne nastane, ampak je zadolžnica le dokazna listina. Njena funkcija je v tem, da dokazuje obstoj obveznosti, ki je nastala poprej ali sočasno. Zadolžnica je zapis, s katero dolžnik potrjuje (priznava) svojo obveznost do upnika; je dokazna listina o obstoju dolga. Obveznost plačila torej ne izvira iz zadolžnice, temveč iz zaveze za izpolnitev obveznosti, in sicer da bo (kot je zatrjeval tožnik) družba B., d. o. o., plačala tožniku opravljene storitve v obdobju od julija 2001 do 27. 8. 2002, vsebinsko opredeljene v pogodbi z dne 15. 1. 1999. Zato bi tožnik moral dokazati temelj obveznosti, saj je treba ugotoviti pravno podlago, da lahko sodišče ugotovilo, ali je bila takšna zaveza veljavna ali ne.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z opozarjanjem na dejstva, ki jih ocenjuje drugače, kot je to pri izbiri kazenske sankcije storilo sodišče, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne uveljavlja kršitve materialnega kazenskega zakona ampak uveljavlja le razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006725
ZP-1 člen 15, 56, 56/3, 156, 156-1, 156-4. ZPrCP člen 74, 74/8, 74/9. ZDCOPMD člen 37, 37/2, 37/3.
razlogi o odločilnih dejstvih - voznik - kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev prekrška - odločba o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška
Neposredni storilec prekrška, ki ima hkrati status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, se obravnava po določbah o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek samo, če predpis, ki določa prekršek, ne določa tudi odgovornosti neposrednega storilca za prekršek. Sicer za prekršek odgovarja kot neposredni storilec prekrška.
Novelirani 15. člen ZP-1 je pojem odgovorne osebe razširil, saj statusa odgovorne osebe ne veže več na „opravljanje poslov“, ampak na „opravljanje dela“.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja z navajanjem členov, kršitev pa ne konkretizira, Vrhovno sodišče njihovega obstoja ne more preizkusiti.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. ZTLR člen 70, 70/2, 70/4.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - dobra vera - zunajknjižno priposestvovanje - protiknjižno priposestvovanje
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je imel tožnik sporno nepremičnino v posesti 8 let revidentovo pravno vprašanje o pravilnosti presoje tožnikove dobrovernosti, ni relevantno za odločitev v obravnavani zadevi. Tožnikova priposestovalna doba namreč v nobenem primeru ne bi potekla (drugi in četrti odstavek 70. člena ZTLR), zato tudi obravnavanje revidentovo vprašanje ne bi vplivalo na drugačno odločitev sodišča v obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016478
OZ člen 355. ZPP člen 367a, 367a/1. SZ-1 člen 71.
dopuščena revizija – etažna lastnina – skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija skupnosti etažnih lastnikov – stroški obratovanja večstanovanjske stavbe – zastaranje – zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je skupnost etažnih lastnikov v obravnavani zadevi aktivno legitimirana za izterjavo stroškov obratovanja, plačila v rezervni sklad in investicijskih stroškov in (2) ali mesečni obračuni za plačilo mesečnih stroškov obratovanja večstanovanjske stavbe predstavljajo terjatve po 355. členu Obligacijskega zakonika, za katere velja enoletni zastaralni rok.
predlog za dopustitev revizije - leasing – razveza pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbe - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po oceni Vrhovnega sodišča predlagatelj ni izkazal verjetnosti obstoja očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlagatelj tudi ni izkazal odstopa od uveljavljene sodne prakse, saj iz odločbe II Ips 736/2008, na katero se v predlogu sklicuje, izhaja, da so bile določbe pogodbe v tej zadevi bistveno drugačne prav tako pa tudi trditvena podlaga tožeče stranke.
V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oziroma o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe.
ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 2/1-10. ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 76a. ZJC člen 8, 8/5. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 35. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 127b. Slovenski računovodski standardi (2006) standard 18, 18/15, 18/16. Mednarodni računovodski standardi standard 11. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 199, 199-1a.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost - vrednostni kriterij - pogodba o gradbenih delih - koncesijska pogodba - storitev opravljena - obdavčljivi dogodek - obnova javnih cest - javna služba - vzdrževanje javnih cest - praksa SEU
Če je s koncesijsko pogodbo zajetih več storitev, to še ne pomeni, da gre za enotno storitev. Izvajanje storitve na podlagi koncesijske pogodbe pomeni le to, da je občina revidentki podelila pravico opravljati navedene storitve javne službe v tej obliki, kar pa na obdavčenje ne vpliva. Prav tako se Vrhovno sodišče strinja, da so obnovitvena dela v pogodbi natančno opredeljena (katere ceste, kakšen obseg) in tako ločena od drugih storitev. Ne glede na zgornje ugotovitve pa se Vrhovno sodišče strinja z revidentkino navedbo, da če so v konkretni pogodbi podane posebne okoliščine, se lahko več storitev šteje za enotno storitev. Pri tem pa se upošteva gospodarski vidik transakcije.
Enotno plačilo za vse storitve in način plačila ne predstavlja take vrste posebnih okoliščin in ta glede na določbe pogodbe ni bila cilj pogodbenih strank oziroma gospodarski razlog pri sklenitvi pogodbe, da bi lahko vse storitve, dogovorjene v koncesijski pogodbi, šteli za enotno storitev.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavanem primeru pravilno odločeno, da se med prihodke za leto 2010 upoštevajo dejansko opravljena obnovitvena dela v letu 2010 ter pravilno odmerjen DDV, saj so storitve obnove javnih cest ločene gradbene storitve in se ne štejejo vse storitve po koncesijski pogodbi kot enotna storitev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje Vrhovno sodišče posebnih okoliščin, ki bi narekovale enotno obravnavo, ni našlo, enotna obravnava storitev pa ne izhaja iz veljavne ureditve, niti iz sklenjene koncesijske pogodbe in tudi ne iz narave posameznih storitev po pogodbi.
URS člen 22. ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 360. ZPNačrt člen 14. ZIN člen 5.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - stečaj – ukrep gradbenega inšpektorja – neodvisni izvedenec - strokovni pomočnik - (učinkovita) pravica do sodnega varstva - vzpostavitev prejšnjega stanja
Možnost uvedbe stečaja zaradi izvršitve upravne odločbe sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Tudi v primeru, da izvršitev odločbe lahko pomeni nevarnost uvedbe stečaja, morajo biti izkazane posebne kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot težko popravljivo škodo.
V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.
Ustava RS člen 5, 5/1, 15, 15/3, 33, 67, 67/1, 72, 73. ZG člen 1, 1/1, 21, 21/1, 21/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
zavrnjeno projektno soglasje Zavoda za gozdove RS - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - pravica do zasebne lastnine - gozd - naravno bogastvo – nadomestna gradnja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja projektnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz določb 33., 67. in 73. člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebno funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omenjeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru ohranjanjem naravnega bogastva (gozda) in varovanjem naravnih znamenitosti, kamor spada območje obravnavanega posega; in pravicami drugih, npr. s pravico do zdravega življenjskega okolja. Zavrnitev izdaje soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k nameravani gradnji zato ne pomeni neustavnega in tudi ne nezakonitega posega v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Denarni dodatek, ki ga je tožnik prejemal na podlagi Zakona o socialnem varstvu, temelji na povsem drugi osnovi in ni neposredno povezan z nastalo škodo, zaradi česar se v škodo zaradi izgubljenega zaslužka ne poračunava.