pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog – začasno povečan obseg dela
Sodišče je presodilo, da je tožena stranka dokazala obstoj zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas: začasno povečan obseg dela v poletni sezoni. Tej presoji tožnik v reviziji ne oporeka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo - transformacija
Toženi stranki s tožnikom ni bilo treba skleniti delovnega razmerja za ves čas trajanja PRP, saj znotraj samega projekta PRP obstaja več programov oziroma projektov, ki trajajo krajše časovno obdobje in so odvisna od financiranja in tehnične pomoči PRP. Zato je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, in tožena stranka ni bila dolžna skleniti s tožnikom delovnega razmerja za nedoločen čas oziroma do dokončanja PRP.
Dejstvo, da je tožnik po vseh pogodbah opravljal delo v istem nazivu, ne pomeni, da gre za identično delo. V skladu z ZJU (79. in 84. člen) je naziv le eden od pogojev za opravljanje dela na uradniškem delovnem mestu. Enak oziroma isti naziv zato ne pomeni, da gre v vseh primerih, ko se zahteva tak naziv, tudi za enaka delovna mesta.
ZDR člen 43, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD člen 5, 36.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - prisotnost psihoaktivnih substanc – vpliv psihoaktivnih substanc - - psihofizična sposobnost za delo - zagotovitev varnih delovnih razmer
Ugotovljeno je bilo, da je bil test prisotnosti psihoaktivnih substanc v organizmu opravljen pred prihodom na delo, z zaslišanjem priče pa je sodišče utemeljeno raziskalo tudi vprašanje, ali so bile te substance prisotne še po prihodu na delo eno uro kasneje. Priča je to potrdila, revident pa ni navedel nobenega dejstva, in ga ne navaja niti v reviziji, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da zaradi poteka časa eno uro po pregledu v telesu ni bilo več prisotnosti psihoaktivnih substanc oziroma njihovega vpliva. Zato je tožena stranka utemeljeno štela, da je tožnik huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 118. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – dokazna ocena – nestrinjanje z dokazno oceno
Sodišče je od vsega začetka odločalo o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To jasno izhaja iz tožbe, prav tako pa tudi zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, „da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov“ nezakonita. Tako je odločilo tudi sodišče prve stopnje, enako tudi sodišče druge stopnje, ki v 15. točki obrazložitvi ni navedlo, da naj bi šlo za nezakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res ZDR ne opredeljuje izredne odpovedi kot izredne odpovedi iz krivdnega razloga (čeprav gre za odpoved zaradi izrecno navedenih kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja), temveč izrecno določa krivdni razlog le pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 88. člena ZDR). Kljub temu pa omenjanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v zvezi z krivdnim razlogom oziroma izostanek navedbe sodišča druge stopnje v 15. točki obrazložitve, da gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ob dejstvu, da je sicer iz ostale obrazložitve popolnoma jasno, za katero vrsto odpovedi gre in kako sta jo sodišči presojali, ne predstavlja očitanih kršitev.
V zvezi s presojo po 118. členu ZDR v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja oziroma presojo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi med strankama revizija napada dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja med strankama.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - direktni naklep
Naklep (ali tudi malomarnost) ne nastopa vedno le kot sestavina krivde, temveč je lahko, kot v tem primeru, tudi sestavina (znak) kaznivega dejanja. Besedilo „...z namenom, da bi sebi ali komu tretjemu …“ jasno kaže, da je dejanje mogoče storiti le z direktnim naklepom.
ZUTD člen 58, 58/1, 58/1-3, 68, 180, 180/2. ZZZPB člen 26.
brezposelnost - zavarovanje za primer brezposelnosti - pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti - sprememba zakona - pridobljene pravice – pravica do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Po določbi drugega odstavka 180. člena ZUTD zadrži zavarovanec tudi po uveljavitvi ZUTD le tiste pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jih je do tedaj pridobil na podlagi ZZZPB. Tožnica pravice do plačevanja prispevkov po 26. členu ZZZPB še ni pridobila in jih tudi še ni mogla pridobiti.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005986
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367a, 374, 377. ZDSS-1 člen 19.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - preizkus ocene dela - delovni spor nepremoženjske narave
Za presojo o tem, ali je revizija dovoljena, ni pomembno, ali se ocenjena vrednost nanaša le na sedaj izpodbijani pravnomočni sklep sodišča druge stopnje ali pa je ta vrednost glede na tri zahtevke v tožbi nižja in predstavlja le tretjino te vrednosti. V vsakem primeru - ker vrednost spora ne presega 40.000,00 EUR - bi morala tožnica predlagati dopustitev revizije, šele v primeru dopuščene revizije pa bi lahko vložila revizijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da prav zapis tožene stranke v zadnjem odstavku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika z dne 20. 12. 2006 jasno kaže, da je bila tožena stranka pripravljena s tožnikom še naprej nadaljevati delovno razmerje, sicer na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, vendar z namenom, da mu še naprej zagotavlja tudi sredstva za preživljanje in socialno varnost. To ne predstavlja izpolnitve pogoja za izredno odpoved po prvem odstavku 110. člena ZDR.
ZDR člen 34, 115, 187, 188, 189. Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk člen 2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - obveščanje delodajalca - predložitev zdravniškega potrdila - dokazno breme
V zvezi z varstvom, ki ga določata 189. člen ZDR in v zvezi s tem Pravilnik, je torej v podzakonskem aktu izrecno določena obveznost obveščanja delodajalca in predložitev zdravniškega potrdila o dojenju. Čeprav to v Pravilniku in ZDR ni izrecno določeno tudi za doječo delavko za namen uveljavljanja varstva po 115. členu ZDR, sta iz aspekta tega varstva položaj noseče delavke in delavke, ki doji, neposredno primerljiva. Zato je tudi v tem primeru treba šteti, da mora delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvestiti delodajalca o dojenju, to pa dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.
To določbo je treba razumeti tako, da se od delavke, ki uveljavlja varstvo po 115. členu ZDR zaradi dojenja otroka, zahteva obvestitev delodajalca o dojenju. Delodajalec lahko (podobno kot v primeru nosečnosti) sprejme že samo obvestilo o dojenju (nosečnosti), vendar mora biti dejstvo, da se strinja z varstvom iz tega naslova že na podlagi obvestila (brez izrecnega zdravniškega potrdila) jasno. Če pa se na obvestilo o dojenju (brez dokazila) ne odzove izrecno ali če od delavke celo zahteva še predložitev zdravniškega potrdila, je delavka tista, ki mora dokazovati (s predložitvijo zdravniškega potrdila) dejstvo dojenja; dokazno breme je na njeni strani in ne na strani delodajalca.
odstop terjatve iz delovnega razmerja - plačilo odškodnine - cesija
Delovno razmerje je osebno razmerje, saj je vezano tako na osebo delavca kot na osebo delodajalca. To pa ne pomeni, da so avtomatično neprenosljive vse terjatve, ki nastanejo v zvezi z delovnim razmerjem. Pri vsaki od teh posameznih terjatev je treba presojati, ali gre za terjatev, katere prenos je z zakonom prepovedan, oziroma za terjatev, ki je povezana z osebnostjo upnika ali njena narava nasprotuje prenosu na drugega.
ZObr člen 98c, 98c/1. ZVRS člen 21. ZSPJS člen 49b, 52. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 3, 3/2.
pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini
Pripadniku Slovenske vojske je tudi za čas dela v tujini določena plača v Republiki Sloveniji (z vsemi pripadajočimi dodatki), ki pa v tem času služi le kot osnova za obračun davkov in prispevkov v Republiki Sloveniji ter nadomestil in izplačil za obdobja, ko se pripadnik tudi v tem obdobju nahaja v Sloveniji (na primer zaradi bolniške odsotnosti). Ob takem načinu določanja plač ni mogoče govoriti o tem, da Uredba kakorkoli posega v plačo, ki gre pripadniku v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami za čas dela v Sloveniji. Ta plača ostaja nespremenjena skupaj z vsemi pripadajočimi dodatki in Uredba v to plačo ne posega.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih – pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – utemeljen sum – begosumnost – ponovitvena nevarnost
Pri odločanju o utemeljenosti predloga državne tožilke za podaljšanje pripora sodišče ni omejeno na način, da ne bi smelo samo ugotoviti, da ni nastopila zakonska rehabilitacija, ker se obsojeni nahaja tudi v drugih kazenskih postopkih zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
ZJU člen 68, 69, 69/3. ZDR člen 53, 53/3. ZPP člen 380, 380/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - projektno delo - transformacija
Upoštevaje zakonsko dikcijo, se pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela lahko sklene za več kot dve leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakonit razlog za sklenitev.
Čeprav sta toženki sicer po materialnem pravu solidarni dolžnici, iz izreka sodne odločbe solidarnost ne izhaja. Solidarnost dolžnikov se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v izreku sodbe. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti (drugi odstavek 393. člena OZ). Pri subjektivni kumulaciji pa je že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, da je izključena uporaba petega odstavka 367. člena ZPP in da se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (razen če gre za enotno sosporništvo ali solidarne dolžnike).
predlog za dopustitev revizije - prekluzija - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta tožbi priložila izvedensko mnenje pridobljeno pred konkretno pravdo, ki ga je sodišče pravilno upoštevalo kot del trditvene podlage. Specifikacija vlaganj predstavlja dodatno pojasnilo v okviru že podanih nejasnih navedb, kakršne mora sodišče v okviru materialno procesnega vodstva odpraviti.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega obravnavanja - materialna škoda - rok za odločitev sodišča
Tožnika imata zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče bo odločalo o njuni tožbi zoper izpodbijano inšpekcijsko odločbo ne glede na morebitno izvršitev odrejenih inšpekcijskih ukrepov. Njun pravni interes na ugotovitev, ali je izpodbijana odločba zakonita ali ne, z morebitno izvršitvijo odrejenih ukrepov ne bo prenehal.
Že po sami naravi stvari so inšpekcijski postopki hitri, vodenje inšpekcijskih postopkov pa je v javnem interesu in tožnika se ne moreta uspešno sklicevati na potek oziroma trajanje drugih postopkov.
Zakon res ne zahteva dokaza o višini škode, kot opozarjata tožnika, mora pa biti težko popravljiva škoda, ki je vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe, verjetno izkazana. Tožnika pa nista z verjetnostjo izkazala, da bi ti stroški (njihov del, ki se nanaša na objekte iz izpodbijane odločbe) zanju predstavljali težko popravljivo škodo (finančno breme).
ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi uvedlo formalni dokazni pravili s tem, ko je reklo, da bi toženka, da bi dokazala svoje trditve, morala predložiti pisni dokaz, in s tem, ko je priče
štelo za neverodostojne zgolj zaradi njihovega sorodstvenega razmerja s toženko, in s tem storilo bistvene kršitve določb pravnega postopka.
predlog za dopustitev revizije – nepopolna vloga – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vprašanje, ki ga zastavlja predlagateljica, ni konkretno in natančno, kršitve, ki jih zatrjuje, pa nimajo z izpodbijanim sklepom nobene povezave, pač pa naj bi jih sodišče storilo v drugih sodnih postopkih. Takšen predlog je nepopoln.
OZ člen 190, 193, 195. ZPP člen 299, 313, 313/1, 313/2, 313/3, 378, 380, 380/1.
neupravičena pridobitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - obseg vrnitve - vrnitev prejete odškodnine za nepremoženjsko škodo - vrnitev odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti - pošteni prejemnik - pošteni pridobitelj - kondikcija - obogatitveno načelo - vrnitveno načelo - obvestilo o vloženi reviziji – dobra vera pridobitelja - pravno mnenje - zamudne obresti - zavarovalnica - izplačilo zavarovalnine - sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku - zavrnitev tožbenega zahtevka - odpadla pravna podlaga - vrnitev koristi
Informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oziroma oškodovancu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
Plačilo, ki je dano zgolj zato, da se dolžnik izogne prisilni izvršbi in ko dolžnik očitno ne pristaja na prikrajšanje (kar je očitno v primeru, ko dolžnik plača, obenem pa vlaga izredno pravno sredstvo) je izenačeno s plačilom, ko si dolžnik ob plačilu izrecno pridržuje pravico zahtevati nazaj. Kdor je v dobri veri odškodnino prejel in jo nato v dobri veri porabil, koristi pa nima več, denarja ni dolžan vrniti. Če pa ob porabi izplačane odškodnine ni bil v dobri veri (ni bil pošten prejemnik), za vračilo ne odgovarja po obogatitvenem, temveč po vrnitvenem načelu. Še vedno se bo sicer lahko skliceval na okoliščino, da vračilo ni več možno zaradi zunanjega dogodka (npr. da je prejeti znesek ukraden), ne pa na okoliščino, ki izvira iz njegove sfere (npr. da je prejeti denar zapravil, podaril).