S sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalnica prevzame obveznost povrniti škodo, ki nastane z nastopom zavarovalnega primera. Vendar pa zaradi tega ravnanje potencialnega oškodovanca, zavarovanca, ne sme postati brezbrižno oziroma manj skrbno, kot bi bilo, če zavarovalna pogodba ne bi bila sklenjena. Še vedno je zavarovanec dolžan storiti vse, da nastanek zavarovalnega primera prepreči, saj je on tisti, ki ima predmet zavarovanja pod nadzorom. Zato je v OZ v 950. členu uzakonjena dolžnost zavarovanca, da izvaja preventivne (po nastanku zavarovalnega primera pa tudi vse reševalne) ukrepe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do pravnega sredstva
S tem, ko je višje sodišče odločilo o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje, še preden je potekel rok za pritožbo obdolženca ter njegovega zagovornika, je kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe, ta kršitev pa je po svoji naravi tako pomembna, da je vplivala na zakonitost sodbe.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – pritožba - pavšalno navajanje - formalno popolna vloga – vsebinsko nepopolna vloga - trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem (pod rubriko opombe), da ne posluje in nima premoženja, ob tem da ni navedla nobenih drugih podatkov glede svojega materialnega stanja, niti ni predložila nobenih dokazil za svoje pavšalne navedbe, ni podala zadostnih in upravičenih trditev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Vrhovno sodišče je v več zadevah, v katerih sta bili odločbi sodišč prve in druge stopnje izdani še pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, odločilo, da se zaradi pravne varnosti kot pravilno obravnava do tedaj uveljavljeno stališče sodne prakse in prakse upravnih organov, da mora v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Če je bilo v teh zadevah na prvi in drugi stopnji ugodeno tudi zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je v izrek dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Vrhovno sodišče poudarja, da je tudi v obravnavani zadevi zaradi zagotavljanja pravne varnosti treba šteti, da ni pomembno, ali je tožnik v zakonskem roku zahteval odobritev pogodbe, saj mu je to možnost treba dati še v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe, s katero je ugodeno zahtevku za sklenitev pogodbe. Ker pa je sodišče druge stopnje to dejstvo štelo kot pravno odločilno, pa ima tožnik prav, ko opozarja, da je glede tega dejstva nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med listinami v spisu.
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 324, 324/2. OZ člen 378.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - zastaranje - prekoračenje tožbenega zahtevka - pravočasnost ugovora - opredeljenost ugovora - višina nadomestila - stroški upravljanja premoženja - davki – nečiste denarne terjatve - odmera nadomestila po razmerah v času sojenja - začetek teka zamudnih obresti
Zastaranje odškodnine zaradi nemožnosti uporabe teče od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in ne že z izročitvijo poslovnega prostora v posest tožnikov.
Za presojo o višini zahtevka je odločilna korist, ki bi jo upravičenec sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. V primeru, ko se korist ugotavlja z metodo hipotetične najemnine, ki bi jo dosegel upravičenec, se upoštevajo hipotetični stroški, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem. Tožena stranka pa je tudi v tem primeru dolžna opredeljeno zatrjevati stroške, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem in na račun katerih bi se morala tako ugotovljena najemnina zmanjšati. Obveznost plačila davščin je stvar razmerja med tožniki in državo in ne vpliva na odločitev o višini zahtevka.
Ker gre tudi v obravnavanem primeru za nečisto denarno terjatev, katere višina se ugotavlja po razmerah v času sojenja, zamudne obresti tečejo od trenutka zamude, ki se ugotavlja po določbi drugega odstavka 324. člena ZOR.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016485
OZ člen 198. SPZ člen 66. ZDen člen 67, 67/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – denacionalizacija - solastnina – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - uporabnina - prikrajšanje
Revizija se dopusti glede vprašanja solastnikove dolžnosti povračila nadomestila drugim solastnikom za brezplačno uporabo nepremičnine, ki presega njegov solastniški delež v obdobju od 1. 1. 2007 naprej.
ZKP člen 214, 371, 371/1-8, 371/2, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo – obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum – pravice obrambe – izvajanje dokazov - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Obrazložitev odredbe za hišno preiskavo je treba presojati tudi glede na vsebino predloga za njeno izdajo in temu priloženo gradivo, saj je tako omogočena celovita (tudi) naknadna kontrola obstoja utemeljenih razlogov za sum v času njene izdaje.
OZ člen 179. ZKP člen 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/1, 542/3.
dopuščena revizija - pravica do povrnitve škode - neutemeljen odvzem prostosti - neutemeljen pripor – oprostilna sodba - oprostitev obtožbe zaradi spremembe zakonodaje - izključitev pravice do povračila škode – vmesna sodba
Okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP se ne nanašajo na primer, ko se je kazenski postopek zoper tožnika končal s pravnomočno oprostilno sodbo.
Namen negativnega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP je preprečiti, da bi do umika predloga za pregon prišlo zaradi sporazuma med oškodovancem in nekdanjim obdolžencem v škodo države, od katere ima obdolženec pravico zahtevati povrnitev škode v primeru neupravičenega odvzema prostosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2-1, 367a/2-2, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupni dolg zakoncev - odgovornost za dolg drugega zakonca - samostojni podjetnik posameznik - dolg samostojnega podjetnika kot enega izmed zakoncev nastal v času trajanja zakonske zveze - posebno premoženje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR glede odgovornosti za skupne dolgove pravdnih strank?“.
dovoljenost revizije - davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - odvetniške storitve - pripoznavanje prihodkov - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - davčna osnova - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja višine davčne obveznosti naložene v plačilo, zato ta odločitev nima pravne narave pravice oziroma obveznosti v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident le citira besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, z ničemer pa ne obrazloži razlogov za dovoljenost revizije, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev ter tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati, česar pa ni storil.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0016461
ZIZ člen 62. ZPP člen 184, 436, 436/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sprememba tožbe - menica - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006871
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 158/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen storilca
Udarci v obraz, ob hkratnem grobem porinjenju oškodovanca, predstavljajo napad na osebno dostojanstvo in čast zasebnega tožilca ter hkrati pomenijo njegovo negativno vrednostno oceno, česar se je v obravnavanem primeru obsojenec zavedal.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek – bivališče dolžnika
Ker je upnik navedel, da ima eden od dolžnikov (A. A.) prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Črnomlju, je Okrajno sodišče v Črnomlju pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo in za vsa druga vprašanja v izvršbi.
Zahtevek v paulijanski tožbi, s katerim tožeča stranka zahteva ugotovitev, da sta pogodba o pripoznavi lastninske pravice ... in darilna pogodba ... brez pravnega učinka ter da mu je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na nepremičnino ..., vpisano v ..., je oblikovan v skladu z določbo 260. člena OZ. Zgolj odvečna uvodna faza izreka - „ugotovi se“ - v tem primeru ne more vplivati na njegovo sklepčnost, saj tožbeni predlog vsebuje ustrezni eksekutivni element.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
S potekom petnajstdnevnega roka iz plačilnega naloga je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, na kar je bil tožnik opozorjen že v dopisu z dne 5. 7. 2013. Zato je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
prodajna pogodba - prodaja tuje stvari – nepremičnina - neveljavnost pogodbe – ničnost - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe
Sodišče druge stopnje se je pravilno postavilo na stališče, da je za presojo obveznosti med pravdnimi strankami bistven sporazum z dne 29. 3. 2005. S strani tožencev zatrjevana ničnost pogodbe med tožnico in njenim pokojnim možem ni bistvena, saj v skladu z določbo 440. člena OZ namreč prodaja tuje stvari veže sopogodbenika. Zakon torej načeloma varuje obstoj pogodbe in daje pravico do odstopa le kupcu, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da gre za tujo stvar in če zaradi tega ni mogel doseči namena pogodbe. Teh okoliščin toženci niso zatrjevali ne dokazovali.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost
Po določbi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ lahko pristojni organ prosilca do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 51. člena tega zakona z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC na podlagi Uredbe 2000/2725/ES. V skladu z drugim odstavkom 51. člena ZMZ se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma ali njegove izpostave (prva alineja) ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva (druga alineja).
Z izrečenim ukrepom se prepreči, da bi tožnik, v primeru predaje pristojni državi, prej zapustil Slovenijo oziroma ne bi počakal na izvršitev predaje. Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da npr. ilegalno prehajanje mej, zapustitev države še pred koncem odločitve v postopku, vlaganje prošenj, kaže na begosumnost ali celo zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite
pritožbena obravnava – načelo neposrednosti - seznanitev z vsebino listine – fotokopija listine - prodajna pogodba
Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče druge stopnje ni (seznanilo in) opredelilo do navedb tožnice v zvezi z neskladjem med prvo in drugo stranjo kopije kupoprodajne pogodbe. Nepredložitev izvirnika kupoprodajne pogodbe, glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz izpovedi prič ... prepričljivo izhaja, da je kupnino za nepremičnino A. v celoti izročila tožeča stranka ter da se na zadnji strani pogodbe z dne 15. 1. 1997 nahaja toženkin podpis, obstoja pravnega naslova za izročitev nepremičnin ne izključi avtomatično.