zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek – priglasitev udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku – pritožba - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - rok
Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet lahko ne glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku do izdaje odločbe o vpisu svoje udeležbe ni priglasila, zoper sklep vloži pravno sredstvo, pri čemer mora izkazati pravni interes za vložitev pravnega sredstva, časovno pa je omejena z rokom udeleženca, kateremu je bila odločba nazadnje vročena (prvi in drugi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZNP). Brez presoje, ali je podan pravni interes takšne osebe za vložitev pravnega sredstva (prvi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), njenega pravnega sredstva ni mogoče avtomatično zavreči.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda – imisije - škoda zaradi imisij – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – splošno koristna dejavnost – čezmerni vplivi s sosednje nepremičnine – odškodnina – obligacijskopravno varstvo – stvarnopravno varstvo – trditveno in dokazno breme
Imisije, ki izvirajo iz nepremičnine tožencev, ne nastajajo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti. Zato določba tretjega odstavka 133. člena OZ ne bi mogla biti podlaga za ugoditev tožnikovemu odškodninskemu zahtevku niti v primeru, ko bi se imisije izkazale za prekomerne. Pač pa bi bil tožnik do odškodnine za škodo, izvirajočo iz prekomernih (prepovedanih) imisij upravičen po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti, vendar o okoliščinah, ki bi morale napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna med drugimi nepremičninami, ni postavil.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016466
ZKZ člen 20, 21, 22, 23. OZ člen 22. ZPP člen 319, 319/2.
prodaja kmetijskega zemljišča – ponudba - vezanost na ponudbo - sprememba namembnosti zemljišča - res iudicata - pravnomočnost – učinki pravnomočnosti – nova dejstva - pravna pomembnost novega dejstva
Dejstva, ki se zgodi po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, učinek pravnomočnosti ne zajema. V takšnem primeru tako ne gre za zadevo, o kateri bi bilo že pravnomočno razsojeno (res iudicata), ne glede nato, ali je novo dejstvo pravno pomembno ali ne. Odločitev o tem, ali je novo nastalo dejstvo pravno pomembno ali ne, namreč spada že v vsebinski preizkus utemeljenosti zahtevka.
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, ko opozarjata, da ni mogoče zato, ker je imelo zemljišče ob sprejemu ponudbe status kmetijskega zemljišča, iz tega izvajati dejstva, da je ponudba zavezujoča, ker pa je bila namembnost naknadno spremenjena, pa šteti, da odložni pogoj odobritve ni več potreben. Poleg tega je Vrhovno sodišče že v sodbi II Ips 308/2010, s katero je odločalo o revizijo zoper odločbo sodišča druge stopnje v prvem postopku med pravdnima strankama opozorilo, da tožeča stranka ni predkupna upravičenka ZKZ. Obrazložilo je, da v razmerju do oseb, ki so prav tako podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pri teh osebah gre namreč za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb. To pomeni, da v primeru, ko nihče izmed predkupnih upravičencev ponudbe ne sprejme pravočasno, prodajalec lahko sklene pogodbo z enim izmed ostalih sprejemnikov ponudbe, sme pa sklenitev pogodbe tudi odkloniti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006769
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Sprememba opisa dejanja zaradi prilagoditve dejstvu, da razpoložljivi dokazi niso omogočali natančnejše časovne opredelitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Če gre v primeru eventualne kumulacije tožbenih zahtevkov za isto stvar, ni podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov po določbi petega odstavka 367. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016496
URS člen 26. OZ člen 131. ZOR člen 154, 155, 170, 171, 172. ZUP člen 7, 8, 10, 214. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza – varovanje zdravja – inšpekcijsko nadzorstvo - prepoved prometa z živili
Država v okviru izvrševanja svojih pristojnosti v veliki meri posega v premoženjska razmerja državljanov. Pri tem je možna posledica legalnega in legitimnega državnega urejanja pri vpleteni stranki tudi nastanek posledice, ki je po 155. členu ZOR opredeljena kot škoda. Vendar pa povzročitev škode same po sebi še ne pomeni izvora obveznostim, saj mora biti škodljivo dejstvo v prvi vrsti nedopustno, sicer iz njega ne nastane odškodninska obveznost.
Časovni učinki (zakonito) izdane odločbe so bili glede na vsebino odločbe jasno opredeljeni in povsem odvisni od ravnanj tožnikove družbe, saj bi ta lahko v čim krajšem času inšpektorici zagotovil zahtevana dokazila in s tem sam odpravil učinke izdane odločbe.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. SPZ člen 8, 48.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe - protispisnost
Toženec je s tem, ko je postal lastnik predmetne nepremičnine (na kateri stoji tudi brunarica) z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi prodajne pogodbe z dne 12. 10. 2007, sklenjene s prodajalcem Banko, pri čemer glede brunarice ni dokazal, da bi bilo dogovorjeno drugače, je tožnik postal lastnik vsega, kar je na, nad ali pod zemljiščem, torej tudi brunarice (8. člen SPZ).
Toženec z vlaganji (oporni zid, premestitev in nabava nove cisterne) ni bil v ničemer obogaten, zato ni dolžan ničesar plačati (prvi odstavek 48. člena SPZ), saj je nepremičnino kupil po izvršenih vlaganjih tožnika (ki jih je tožnik opravil, ko je bila lastnica nepremičnine še Banka, torej tudi brez toženčevega soglasja), po načelu „videno – kupljeno“, kar pomeni, da je kupil nepremičnino z vsemi sestavinami in pritiklinami.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/4, 41a. ZPP člen 481, 484.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - menica
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pride v poštev le, kadar bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.
ZPP člen 339, 339/2-15, 370, 370/3. OZ člen 190, 190/1, 193.
neupravičena pridobitev - skrbnik za posebni primer - izročitev odškodnine zastopanemu – začetek teka zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ker toženka kot skrbnica za posebni primer od prejet odškodnine tožnici ni izročila celotnega zneska, s tožnico pa nista bili dogovorjeni, da bo toženka z denarnimi zneski razpolagala in jih zadržala pri sebi, je bila toženka brez pravnega temelja obogatena na tožničino škodo (prvi odstavek 190. člena OZ). Zato tožnici dolguje neizročeno odškodnino s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve denarnega zneska (193. člena OZ).
odgovornost države – odgovornost društva - izbrisani – povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska in nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – zadržanje zastaranja
Iz pravil o začetku teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah ne izhaja vezanost na dejstvo odprave protipravnega stanja; za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: o škodi in o storilcu, kar pa ni pogojeno z vedenjem o storilčevi odgovornosti oziroma o podlagi njegove odgovornosti. Tveganje pravočasne ocene, da je škodno ravnanje protipravno, nosi oškodovanec.
priznanje naziva specialist na podlagi dela - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - delo na specialističnem področju, ki ni imelo samostojne specializacije - namen zakona - načelo enakosti pred zakonom - neenotna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
Določba 18. a člena ZZdrS se nanaša na specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, v okviru katerega je bilo tudi področje, ki je sedaj predmet nove specializacije, in so kot specialisti (z nazivom specialist) vsaj šest let opravljali delo na tem ožjem področju, za katero prej ni bilo samostojne specializacije. Gre namreč za pridobitev naziva na podlagi dela, torej delovnih izkušenj (zdravnika specialista), torej mora kot zdravnik specialist najmanj šest let delati na tem določenem (ožjem) področju.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367/3. OZ člen 147, 148.
dopuščena revizija - pogoji za dopustitev revizije - povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za drugega - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost organa pravne osebe - člani organa pravne osebe - odgovornost države - Svet Vlade RS za invalide - povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena - odstop od sodne prakse - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje tožencem pravilno odreklo stvarno pasivno legitimacijo.
OZ člen 1012, 1017, 1022, 1022/2. ZGD-1 člen 498, 498/1.
subjektivne meje pravnomočnosti - poroštvo - obseg porokove obveznosti - stečaj glavnega dolžnika - občasna dajatev - terjatev družbenika do družbe iz kreditne pogodbe - obročno odplačilo kredita - zapadlost terjatve - pravnomočnost
Zavrnitev tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja terjatve zoper glavnega dolžnika v stečaju, ki izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II Pg 50/2007, temelji na določbi prvega odstavka 498. člena ZGD-1. Domet tega pravila je omejen na razmerje med družbenikom kot upnikom zoper njegovo lastno družbo (ki se nahaja v insolvenčnem postopku) kot dolžnikom. Le v tem razmerju upnik kreditne terjatve (ki je hkrati družbenik) zoper lastno družbo (v stečaju) ne more uspešno uveljaviti. Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku, kamor lahko štejemo tudi zavrnitev zahtevka v celoti, pa ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato porok odgovarja upniku za ves znesek prevzete obveznosti po specialni določbi drugega odstavka 1022. člena OZ.
Če se obveznosti glavnega dolžnika zmanjšajo, se zmanjša tudi porokova obveznost. Prvi toženec se je kot porok zavezal izpolniti obveznost v obrokih in na tak način izpolnitve je pristal tudi upnik. Zavarovani interes upnika je v takšni izpolnitvi, kot je bila prvotno dogovorjena in le takšno od poroka lahko zahteva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006817
ZKP člen 344, 371, 371/1-8, 371/1-11, 374, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 211, 211/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – sprememba obtožbe – nadaljevano kaznivo dejanje – kršitev kazenskega zakona – sostorilstvo - goljufija
Sostorilec ni le tisti, ki skupaj z drugimi stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi, ampak tudi tisti, ki kako drugače odločilno prispeva k storitvi.
pritožbena obravnava – načelo neposrednosti - seznanitev z vsebino listine – fotokopija listine - prodajna pogodba
Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče druge stopnje ni (seznanilo in) opredelilo do navedb tožnice v zvezi z neskladjem med prvo in drugo stranjo kopije kupoprodajne pogodbe. Nepredložitev izvirnika kupoprodajne pogodbe, glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz izpovedi prič ... prepričljivo izhaja, da je kupnino za nepremičnino A. v celoti izročila tožeča stranka ter da se na zadnji strani pogodbe z dne 15. 1. 1997 nahaja toženkin podpis, obstoja pravnega naslova za izročitev nepremičnin ne izključi avtomatično.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost
Po določbi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ lahko pristojni organ prosilca do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 51. člena tega zakona z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC na podlagi Uredbe 2000/2725/ES. V skladu z drugim odstavkom 51. člena ZMZ se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma ali njegove izpostave (prva alineja) ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva (druga alineja).
Z izrečenim ukrepom se prepreči, da bi tožnik, v primeru predaje pristojni državi, prej zapustil Slovenijo oziroma ne bi počakal na izvršitev predaje. Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da npr. ilegalno prehajanje mej, zapustitev države še pred koncem odločitve v postopku, vlaganje prošenj, kaže na begosumnost ali celo zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite
prodajna pogodba - prodaja tuje stvari – nepremičnina - neveljavnost pogodbe – ničnost - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe
Sodišče druge stopnje se je pravilno postavilo na stališče, da je za presojo obveznosti med pravdnimi strankami bistven sporazum z dne 29. 3. 2005. S strani tožencev zatrjevana ničnost pogodbe med tožnico in njenim pokojnim možem ni bistvena, saj v skladu z določbo 440. člena OZ namreč prodaja tuje stvari veže sopogodbenika. Zakon torej načeloma varuje obstoj pogodbe in daje pravico do odstopa le kupcu, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da gre za tujo stvar in če zaradi tega ni mogel doseči namena pogodbe. Teh okoliščin toženci niso zatrjevali ne dokazovali.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
S potekom petnajstdnevnega roka iz plačilnega naloga je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, na kar je bil tožnik opozorjen že v dopisu z dne 5. 7. 2013. Zato je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.