Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
družinska pokojnina - sorazmerni del pokojnine - zavarovalna doba - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BiH, kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožnici pravico do družinske pokojnine na podlagi sporazuma med BiH in Republiko Avstrijo, so podani pogoji v smislu navedene določbe tretjega odstavka 36. člena sporazuma z BiH, zaradi katerih po uveljavitvi sporazuma tožnica ni bila upravičena do odmere družinske pokojnine na podlagi določb tega sporazuma pri toženi stranki ne glede na to, da je pokojni tožničin mož del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlaga pogodbe
Zgolj name
n tožniku ponuditi drugo ustrezno zaposlitev po prenehanju funkcije ne pomeni, da je bila s tožnikom tudi že sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas za poslovodenja družbe z dne 22. 3. 2007, pri čemer je ta pogodba v tretjem odstavku 2. člena določala, da mu preneha delovno razmerje z družbo v trenutku, ko mu preneha funkcija namestnika predsednika uprave. Z aneksom sta se stranki dogovorili, da bo tožena stranka tožniku po prenehanju njegove funkcije namestnika predsednika uprave ponudila novo oziroma drugo zaposlitev, ki bo ustrezala njegovi izobrazbi in strokovnim znanjem. Šlo je torej za zavezo ponudbe (nove) zaposlitve na drugem delovnem mestu, ki jo tožnik lahko sprejme ali pa ne in ne za spremembo trajanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za delovno mesto namestnik predsednika uprave.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka ni dokazala zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar pomeni, da je bila taka pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. To pa v skladu z določbo 54. člena ZDR pomeni, da se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
Ker Vrhovno sodišče ni odločilo o zahtevah četrte in pete tožnice za povrnitev stroškov postopka sodnega varstva, je to storilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če toženka v reviziji ne navede zneska, za katerega šteje, da je sodišče tožniku previsoko odmerilo odškodnino, vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe ni opredeljena. To pa je enak položaj, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena, zato je taka revizija nepopolna.
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 324, 324/2. OZ člen 378.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - zastaranje - prekoračenje tožbenega zahtevka - pravočasnost ugovora - opredeljenost ugovora - višina nadomestila - stroški upravljanja premoženja - davki – nečiste denarne terjatve - odmera nadomestila po razmerah v času sojenja - začetek teka zamudnih obresti
Zastaranje odškodnine zaradi nemožnosti uporabe teče od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in ne že z izročitvijo poslovnega prostora v posest tožnikov.
Za presojo o višini zahtevka je odločilna korist, ki bi jo upravičenec sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. V primeru, ko se korist ugotavlja z metodo hipotetične najemnine, ki bi jo dosegel upravičenec, se upoštevajo hipotetični stroški, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem. Tožena stranka pa je tudi v tem primeru dolžna opredeljeno zatrjevati stroške, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem in na račun katerih bi se morala tako ugotovljena najemnina zmanjšati. Obveznost plačila davščin je stvar razmerja med tožniki in državo in ne vpliva na odločitev o višini zahtevka.
Ker gre tudi v obravnavanem primeru za nečisto denarno terjatev, katere višina se ugotavlja po razmerah v času sojenja, zamudne obresti tečejo od trenutka zamude, ki se ugotavlja po določbi drugega odstavka 324. člena ZOR.
Vrhovno sodišče je v več zadevah, v katerih sta bili odločbi sodišč prve in druge stopnje izdani še pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, odločilo, da se zaradi pravne varnosti kot pravilno obravnava do tedaj uveljavljeno stališče sodne prakse in prakse upravnih organov, da mora v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Če je bilo v teh zadevah na prvi in drugi stopnji ugodeno tudi zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je v izrek dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Vrhovno sodišče poudarja, da je tudi v obravnavani zadevi zaradi zagotavljanja pravne varnosti treba šteti, da ni pomembno, ali je tožnik v zakonskem roku zahteval odobritev pogodbe, saj mu je to možnost treba dati še v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe, s katero je ugodeno zahtevku za sklenitev pogodbe. Ker pa je sodišče druge stopnje to dejstvo štelo kot pravno odločilno, pa ima tožnik prav, ko opozarja, da je glede tega dejstva nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med listinami v spisu.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016485
OZ člen 198. SPZ člen 66. ZDen člen 67, 67/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – denacionalizacija - solastnina – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - uporabnina - prikrajšanje
Revizija se dopusti glede vprašanja solastnikove dolžnosti povračila nadomestila drugim solastnikom za brezplačno uporabo nepremičnine, ki presega njegov solastniški delež v obdobju od 1. 1. 2007 naprej.
ZKP člen 214, 371, 371/1-8, 371/2, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo – obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum – pravice obrambe – izvajanje dokazov - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Obrazložitev odredbe za hišno preiskavo je treba presojati tudi glede na vsebino predloga za njeno izdajo in temu priloženo gradivo, saj je tako omogočena celovita (tudi) naknadna kontrola obstoja utemeljenih razlogov za sum v času njene izdaje.
OZ člen 179. ZKP člen 538, 538/1, 538/1-1, 542, 542/1, 542/3.
dopuščena revizija - pravica do povrnitve škode - neutemeljen odvzem prostosti - neutemeljen pripor – oprostilna sodba - oprostitev obtožbe zaradi spremembe zakonodaje - izključitev pravice do povračila škode – vmesna sodba
Okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP se ne nanašajo na primer, ko se je kazenski postopek zoper tožnika končal s pravnomočno oprostilno sodbo.
Namen negativnega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP je preprečiti, da bi do umika predloga za pregon prišlo zaradi sporazuma med oškodovancem in nekdanjim obdolžencem v škodo države, od katere ima obdolženec pravico zahtevati povrnitev škode v primeru neupravičenega odvzema prostosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2-1, 367a/2-2, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupni dolg zakoncev - odgovornost za dolg drugega zakonca - samostojni podjetnik posameznik - dolg samostojnega podjetnika kot enega izmed zakoncev nastal v času trajanja zakonske zveze - posebno premoženje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR glede odgovornosti za skupne dolgove pravdnih strank?“.
dovoljenost revizije - davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - odvetniške storitve - pripoznavanje prihodkov - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - davčna osnova - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja višine davčne obveznosti naložene v plačilo, zato ta odločitev nima pravne narave pravice oziroma obveznosti v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident le citira besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, z ničemer pa ne obrazloži razlogov za dovoljenost revizije, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev ter tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati, česar pa ni storil.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0016461
ZIZ člen 62. ZPP člen 184, 436, 436/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sprememba tožbe - menica - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do pravnega sredstva
S tem, ko je višje sodišče odločilo o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje, še preden je potekel rok za pritožbo obdolženca ter njegovega zagovornika, je kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe, ta kršitev pa je po svoji naravi tako pomembna, da je vplivala na zakonitost sodbe.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – pritožba - pavšalno navajanje - formalno popolna vloga – vsebinsko nepopolna vloga - trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem (pod rubriko opombe), da ne posluje in nima premoženja, ob tem da ni navedla nobenih drugih podatkov glede svojega materialnega stanja, niti ni predložila nobenih dokazil za svoje pavšalne navedbe, ni podala zadostnih in upravičenih trditev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse.
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalnica prevzame obveznost povrniti škodo, ki nastane z nastopom zavarovalnega primera. Vendar pa zaradi tega ravnanje potencialnega oškodovanca, zavarovanca, ne sme postati brezbrižno oziroma manj skrbno, kot bi bilo, če zavarovalna pogodba ne bi bila sklenjena. Še vedno je zavarovanec dolžan storiti vse, da nastanek zavarovalnega primera prepreči, saj je on tisti, ki ima predmet zavarovanja pod nadzorom. Zato je v OZ v 950. členu uzakonjena dolžnost zavarovanca, da izvaja preventivne (po nastanku zavarovalnega primera pa tudi vse reševalne) ukrepe.
Storilec, ki je vedel, da blaga ne bo plačal, pa ga je kljub temu naročil, se ne more sklicevati na nepremišljeno poslovno odločitev nasprotne stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016442
ZPP člen 339, 339/2-14, 400. ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 324. OZ člen 299.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - pasivna legitimacija - dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka - oddajanje nepremičnine v najem - višina odškodnine - najemnina – plačilo davščin - dohodnina - tek zamudnih obresti – dokazovanje - izvedenec - pripombe na izvedensko mnenje - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Ker je toženka zavezanka za vrnitev predmetnih nepremičnin po denacionalizacijski odločbi, je glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZDen zavezanka za plačilo nadomestila koristi, ki bi jih tožniki kot denacionalizacijski upravičenci imeli, če bi s premoženjem lahko razpolagali že ob uveljavitvi ZDen od dne 7. 12. 1991 (Sodba VSRS II Ips 281/2008 in ostale). Dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka ne vpliva na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj pri predmetnem nadomestilu za izgubo koristi ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu po splošnih pravilih civilnega prava in pri presoji elementov predmetne odškodninske odgovornosti nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca (toženke) ni pogoj za ugoditev zahtevku.
Po veljavni sodni praksi (Sodba VSRS II Ips 412/2001, II Ips 313/2009) nižji sodišči pri ugotavljanju odškodnine iz naslova uporabe oziroma upravljanja premoženja pravilno nista upoštevali davščin. Toženka je dolžna tožnikom povrniti koristi, ki bi jih ti imeli, če bi v pravno priznanem obdobju predmetno nepremičnino sami uporabljali oziroma upravljali (drugi odstavek 72. člena ZDen), tožniki pa bodo sami plačali davek oziroma dohodnino (tožniki so fizične osebe) od tako prejete odškodnine v skladu z veljavno davčno zakonodajo (15. člen Zakona o dohodnini- ZDoh-2).