izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pravica do zagovora - neizvedba zagovora - okoliščine, zaradi katerih se zagovor ne omogoči
Pravica delavca, da se zagovarja o razlogih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je gotovo pomembna, ni pa absolutna. Če namreč obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, potem odpoved brez predhodnega zagovora ni nezakonita. To velja tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je delodajalec sicer poskušal delavcu zagovor omogočiti. Če mu to ni uspelo iz razlogov, ki so na strani delavca, delodajalcu ni mogoče očitati, da je ravnal nezakonito.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
družinska pokojnina - sorazmerni del pokojnine - zavarovalna doba - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BiH, kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožnici pravico do družinske pokojnine na podlagi sporazuma med BiH in Republiko Avstrijo, so podani pogoji v smislu navedene določbe tretjega odstavka 36. člena sporazuma z BiH, zaradi katerih po uveljavitvi sporazuma tožnica ni bila upravičena do odmere družinske pokojnine na podlagi določb tega sporazuma pri toženi stranki ne glede na to, da je pokojni tožničin mož del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlaga pogodbe
Zgolj name
n tožniku ponuditi drugo ustrezno zaposlitev po prenehanju funkcije ne pomeni, da je bila s tožnikom tudi že sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas za poslovodenja družbe z dne 22. 3. 2007, pri čemer je ta pogodba v tretjem odstavku 2. člena določala, da mu preneha delovno razmerje z družbo v trenutku, ko mu preneha funkcija namestnika predsednika uprave. Z aneksom sta se stranki dogovorili, da bo tožena stranka tožniku po prenehanju njegove funkcije namestnika predsednika uprave ponudila novo oziroma drugo zaposlitev, ki bo ustrezala njegovi izobrazbi in strokovnim znanjem. Šlo je torej za zavezo ponudbe (nove) zaposlitve na drugem delovnem mestu, ki jo tožnik lahko sprejme ali pa ne in ne za spremembo trajanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za delovno mesto namestnik predsednika uprave.
Ker Vrhovno sodišče ni odločilo o zahtevah četrte in pete tožnice za povrnitev stroškov postopka sodnega varstva, je to storilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če toženka v reviziji ne navede zneska, za katerega šteje, da je sodišče tožniku previsoko odmerilo odškodnino, vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe ni opredeljena. To pa je enak položaj, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena, zato je taka revizija nepopolna.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. SPZ člen 8, 48.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe - protispisnost
Toženec je s tem, ko je postal lastnik predmetne nepremičnine (na kateri stoji tudi brunarica) z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi prodajne pogodbe z dne 12. 10. 2007, sklenjene s prodajalcem Banko, pri čemer glede brunarice ni dokazal, da bi bilo dogovorjeno drugače, je tožnik postal lastnik vsega, kar je na, nad ali pod zemljiščem, torej tudi brunarice (8. člen SPZ).
Toženec z vlaganji (oporni zid, premestitev in nabava nove cisterne) ni bil v ničemer obogaten, zato ni dolžan ničesar plačati (prvi odstavek 48. člena SPZ), saj je nepremičnino kupil po izvršenih vlaganjih tožnika (ki jih je tožnik opravil, ko je bila lastnica nepremičnine še Banka, torej tudi brez toženčevega soglasja), po načelu „videno – kupljeno“, kar pomeni, da je kupil nepremičnino z vsemi sestavinami in pritiklinami.
Če gre v primeru eventualne kumulacije tožbenih zahtevkov za isto stvar, ni podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov po določbi petega odstavka 367. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006769
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Sprememba opisa dejanja zaradi prilagoditve dejstvu, da razpoložljivi dokazi niso omogočali natančnejše časovne opredelitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016496
URS člen 26. OZ člen 131. ZOR člen 154, 155, 170, 171, 172. ZUP člen 7, 8, 10, 214. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza – varovanje zdravja – inšpekcijsko nadzorstvo - prepoved prometa z živili
Država v okviru izvrševanja svojih pristojnosti v veliki meri posega v premoženjska razmerja državljanov. Pri tem je možna posledica legalnega in legitimnega državnega urejanja pri vpleteni stranki tudi nastanek posledice, ki je po 155. členu ZOR opredeljena kot škoda. Vendar pa povzročitev škode same po sebi še ne pomeni izvora obveznostim, saj mora biti škodljivo dejstvo v prvi vrsti nedopustno, sicer iz njega ne nastane odškodninska obveznost.
Časovni učinki (zakonito) izdane odločbe so bili glede na vsebino odločbe jasno opredeljeni in povsem odvisni od ravnanj tožnikove družbe, saj bi ta lahko v čim krajšem času inšpektorici zagotovil zahtevana dokazila in s tem sam odpravil učinke izdane odločbe.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/4, 41a. ZPP člen 481, 484.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - menica
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pride v poštev le, kadar bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.
ZPP člen 339, 339/2-15, 370, 370/3. OZ člen 190, 190/1, 193.
neupravičena pridobitev - skrbnik za posebni primer - izročitev odškodnine zastopanemu – začetek teka zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ker toženka kot skrbnica za posebni primer od prejet odškodnine tožnici ni izročila celotnega zneska, s tožnico pa nista bili dogovorjeni, da bo toženka z denarnimi zneski razpolagala in jih zadržala pri sebi, je bila toženka brez pravnega temelja obogatena na tožničino škodo (prvi odstavek 190. člena OZ). Zato tožnici dolguje neizročeno odškodnino s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve denarnega zneska (193. člena OZ).
priznanje naziva specialist na podlagi dela - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - delo na specialističnem področju, ki ni imelo samostojne specializacije - namen zakona - načelo enakosti pred zakonom - neenotna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
Določba 18. a člena ZZdrS se nanaša na specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, v okviru katerega je bilo tudi področje, ki je sedaj predmet nove specializacije, in so kot specialisti (z nazivom specialist) vsaj šest let opravljali delo na tem ožjem področju, za katero prej ni bilo samostojne specializacije. Gre namreč za pridobitev naziva na podlagi dela, torej delovnih izkušenj (zdravnika specialista), torej mora kot zdravnik specialist najmanj šest let delati na tem določenem (ožjem) področju.
odgovornost države – odgovornost društva - izbrisani – povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska in nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – zadržanje zastaranja
Iz pravil o začetku teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah ne izhaja vezanost na dejstvo odprave protipravnega stanja; za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: o škodi in o storilcu, kar pa ni pogojeno z vedenjem o storilčevi odgovornosti oziroma o podlagi njegove odgovornosti. Tveganje pravočasne ocene, da je škodno ravnanje protipravno, nosi oškodovanec.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016442
ZPP člen 339, 339/2-14, 400. ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 324. OZ člen 299.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - pasivna legitimacija - dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka - oddajanje nepremičnine v najem - višina odškodnine - najemnina – plačilo davščin - dohodnina - tek zamudnih obresti – dokazovanje - izvedenec - pripombe na izvedensko mnenje - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Ker je toženka zavezanka za vrnitev predmetnih nepremičnin po denacionalizacijski odločbi, je glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZDen zavezanka za plačilo nadomestila koristi, ki bi jih tožniki kot denacionalizacijski upravičenci imeli, če bi s premoženjem lahko razpolagali že ob uveljavitvi ZDen od dne 7. 12. 1991 (Sodba VSRS II Ips 281/2008 in ostale). Dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka ne vpliva na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj pri predmetnem nadomestilu za izgubo koristi ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu po splošnih pravilih civilnega prava in pri presoji elementov predmetne odškodninske odgovornosti nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca (toženke) ni pogoj za ugoditev zahtevku.
Po veljavni sodni praksi (Sodba VSRS II Ips 412/2001, II Ips 313/2009) nižji sodišči pri ugotavljanju odškodnine iz naslova uporabe oziroma upravljanja premoženja pravilno nista upoštevali davščin. Toženka je dolžna tožnikom povrniti koristi, ki bi jih ti imeli, če bi v pravno priznanem obdobju predmetno nepremičnino sami uporabljali oziroma upravljali (drugi odstavek 72. člena ZDen), tožniki pa bodo sami plačali davek oziroma dohodnino (tožniki so fizične osebe) od tako prejete odškodnine v skladu z veljavno davčno zakonodajo (15. člen Zakona o dohodnini- ZDoh-2).
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016466
ZKZ člen 20, 21, 22, 23. OZ člen 22. ZPP člen 319, 319/2.
prodaja kmetijskega zemljišča – ponudba - vezanost na ponudbo - sprememba namembnosti zemljišča - res iudicata - pravnomočnost – učinki pravnomočnosti – nova dejstva - pravna pomembnost novega dejstva
Dejstva, ki se zgodi po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, učinek pravnomočnosti ne zajema. V takšnem primeru tako ne gre za zadevo, o kateri bi bilo že pravnomočno razsojeno (res iudicata), ne glede nato, ali je novo dejstvo pravno pomembno ali ne. Odločitev o tem, ali je novo nastalo dejstvo pravno pomembno ali ne, namreč spada že v vsebinski preizkus utemeljenosti zahtevka.
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, ko opozarjata, da ni mogoče zato, ker je imelo zemljišče ob sprejemu ponudbe status kmetijskega zemljišča, iz tega izvajati dejstva, da je ponudba zavezujoča, ker pa je bila namembnost naknadno spremenjena, pa šteti, da odložni pogoj odobritve ni več potreben. Poleg tega je Vrhovno sodišče že v sodbi II Ips 308/2010, s katero je odločalo o revizijo zoper odločbo sodišča druge stopnje v prvem postopku med pravdnima strankama opozorilo, da tožeča stranka ni predkupna upravičenka ZKZ. Obrazložilo je, da v razmerju do oseb, ki so prav tako podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pri teh osebah gre namreč za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb. To pomeni, da v primeru, ko nihče izmed predkupnih upravičencev ponudbe ne sprejme pravočasno, prodajalec lahko sklene pogodbo z enim izmed ostalih sprejemnikov ponudbe, sme pa sklenitev pogodbe tudi odkloniti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek – priglasitev udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku – pritožba - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - rok
Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet lahko ne glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku do izdaje odločbe o vpisu svoje udeležbe ni priglasila, zoper sklep vloži pravno sredstvo, pri čemer mora izkazati pravni interes za vložitev pravnega sredstva, časovno pa je omejena z rokom udeleženca, kateremu je bila odločba nazadnje vročena (prvi in drugi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZNP). Brez presoje, ali je podan pravni interes takšne osebe za vložitev pravnega sredstva (prvi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), njenega pravnega sredstva ni mogoče avtomatično zavreči.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda – imisije - škoda zaradi imisij – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – splošno koristna dejavnost – čezmerni vplivi s sosednje nepremičnine – odškodnina – obligacijskopravno varstvo – stvarnopravno varstvo – trditveno in dokazno breme
Imisije, ki izvirajo iz nepremičnine tožencev, ne nastajajo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti. Zato določba tretjega odstavka 133. člena OZ ne bi mogla biti podlaga za ugoditev tožnikovemu odškodninskemu zahtevku niti v primeru, ko bi se imisije izkazale za prekomerne. Pač pa bi bil tožnik do odškodnine za škodo, izvirajočo iz prekomernih (prepovedanih) imisij upravičen po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti, vendar o okoliščinah, ki bi morale napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna med drugimi nepremičninami, ni postavil.
Storilec, ki je vedel, da blaga ne bo plačal, pa ga je kljub temu naročil, se ne more sklicevati na nepremišljeno poslovno odločitev nasprotne stranke.