URS člen 22. ZPP člen 13, 166, 166/1, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006831
ZP-1 člen 6a. ZVCP-1 člen 32.
kršitev materialnih določb zakona - prekršek neznatnega pomena – hitrost vožnje
V obravnavanem primeru, ko že v času storitve očitanega prekrška niso obstajali razlogi za omejitev hitrosti na 40 km/h, gre po presoji Vrhovnega sodišča za okoliščine, v katerih se lahko prekršek pokaže kot posebej lahek.
OZ člen 58. SZ-1 člen 84, 84/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – najemna pogodba - stanovanjska najemna razmerja - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - realizacija ustnega dogovora o zvišanju najemnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o realizaciji najemne pogodbe.
URS člen 2. SPZ člen 10. ZZK člen 102. ZZK-1 člen 243, 244, 250.
vknjižba lastninske pravice – neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba – sklepčnost izbrisne tožbe - retroaktivna uporaba zakona - uporaba ZZK-1 - uporaba ZZK - odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 - posredni pridobitelj - dobrovernost - načelo zaupanja v pravo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi bila uporaba 243. in 244. člena ZZK-1, ki ne predvidevata izbrisne tožbe proti kasnejšemu dobrovernemu pridobitelju, v obravnavani zadevi v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, ki je zajeto v določbi 2. člena Ustave, ki opredeljuje Slovenijo kot pravno državo.
Kljub obstoju javnega interesa za drugačno ureditev izbrisne tožbe po ZZK-1 se je ob tehtanju prizadetih dobrin, to je na tožnikovi strani varstva zaupanja v pravo, na strani drugega toženca pa varstva pravice dobroverne osebe, ki jo je pridobila v zaupanju v zemljiško knjigo, v sporni zadevi pokazalo, da ima prednost položaj tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0016535
OZ člen 131, 132, 180. ZOZP člen 15, 17.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – škoda, ki jo povzroči neposredni oškodovanec – pojem oškodovanca - posredni oškodovanec - aktivna legitimacija posrednih oškodovancev – odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca – izključitev odgovornosti
Odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca je po splošnih pravilih odškodninskega prava izključena.
Ker je neposredni oškodovanec postal posebno hud invalid zaradi poškodb, dobljenih v prometni nesreči, ki jo je kot voznik zavarovanega vozila povzročil sam, njegovi ženi pa odškodnina po drugem odstavku 180. člena OZ ne pripada, je treba preveriti še, ali je podlago njenemu zahtevku najti v ZOZP. Po presoji revizijskega sodišča ne.
nedopustnost izvršbe - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pravica, ki preprečuje izvršbo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - derivativna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - domneva o enakih deležih - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - intabulacijska klavzula - vpis v zemljiško knjigo - sklepčnost tožbe - trditveno breme - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - zmotna uporaba materialnega prava - teorija realizacije - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - sporazum o zastavni pravici na nepremičnini - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - sosporništvo - nujno sosporništvo
SPZ jasno ločuje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Tudi če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker predmetna nepremičnina v njo še ni bila vpisana, to še ne pomeni, da je za prenos lastninske pravice dovolj zgolj zavezovalni pravni posel, ampak zgolj, da ni potreben vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu seveda ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva prvi odstavek 31. člena Zakona o zemljiški knjigi, in zadostuje, da je označena tako, da je določljiva.
Zahtevku prvega tožnika ne bi bilo mogoče ugoditi niti na originarni podlagi, tudi če bi bilo mogoče upoštevati ugotovitev, da je predmetno stanovanje skupno premoženje (kar pa ni mogoče, ker je tožba nesklepčna), in sicer zato, ker deleži na skupnem premoženju niso določeni; to pomeni, da prvi tožnik ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe zgolj na solastniški delež. Prvi tožnik bi lahko zahteval, da se izvršba na celotno nepremičnino izreče za nedopustno, seveda ob predpostavki ustrezne trditvene podlage, pri čemer pa bi morala biti bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani (če ne bi želela nastopati kot tožnica) vključena tudi nekdanja žena prvega tožnika, ker gre za nujna sospornika.
ZKP člen 42, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasen izrek – nepristranskost sodnika – zahteva za izločitev - pravice obrambe – zapisnik glavne obravnave - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Vrhovno sodišče nedoločnih navedb zahteve za varstvo zakonitosti ne more presojati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni izročitveni pripor - začasni ekstradicijski pripor – pravna podlaga za odreditev pripora - pogoji za pripor - begosumnost – okoliščine, ki kažejo na begosumnost - nujnost pripora
Odreditev pripora iz razloga
begosumnosti
ne more temeljiti zgolj na ugotovitvi, da gre za tujega državljana, ki pri nas nima prijavljenega stalnega prebivališča. Verjetnost bega namreč ni odvisna od formalnega statusa osumljenca, temveč od njegovih dejanskih vezi s socialnim okoljem, v katerem živi (družina, zaposlitev), vezi s tujim okoljem, njegovega značaja, premoženja in podobnih okoliščin.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sprememba obtožbe – pisna izdelava sodbe – vpliv na zakonitost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, mora določno pojasniti, kako naj bi kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - preklic pogojne obsodbe
Izpodbijana pravnomočna sodba ni odločba, s katero je bil kazenski postopek končan, temveč odločba izdana v postopku za preklic pogojne obsodbe, ki se lahko izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP (če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – javnost glavne obravnave – pravica do zagovornika – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Javnost glavne obravnave ne pomeni, da bi moralo sodišče pritegniti določeno skupino ljudi, ki bi prisostvovala obravnavi, temveč možnost, da so na njej lahko navzoče poleg strank, zagovornika, oškodovancev in njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev vsi, ki so neposredno ali posredno zainteresirani za izid kazenskega postopka, pa tudi tisti, ki sploh niso zainteresirani ter da se o vsem, kar se je dogajalo na glavni obravnavi lahko poroča v sredstvih javnega obveščanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006887
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 233, 233/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – neupravičena uporaba tuje znamke – opis dejanja
Družba, direktor katere je bil obsojeni, je imela s Popotniškim združenjem Slovenije in Zavodom za mladinsko popotništvo sklenjeno pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere je imela družba za čas veljavnosti pogodbe tudi pravico do uporabe mednarodnega logotipa International Youth Hostel Federation, tj. besedne zveze Youth Hostel in znaka modrega trikotnika s smreko in hišo, zaščiteno znamko pa je uporabljala tudi po preteku časa veljavnosti pogodbe, iz česar izhajajo povsem jasni razlogi v zvezi z odločilnim dejstvom neupravičene uporabe tuje znamke pri gospodarskem poslovanju.
postopek o prekršku - pravice obrambe - enako varstvo pravic - - izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog
Dokazni predlog mora biti nedvoumen, jasen, opredeljen in substanciran. Zgolj trditev, da se naj pridobijo trdnejši dokazi kot npr. potni nalog in da storilec navedenega dne ni vozil vozila, nikakor ni mogoče šteti kot jasen in nedvoumen dokazni predlog, temveč le kot obliko izpovedbe storilca.
ZZ člen 64, 64/2, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 61, 61/1, 61/2.
družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje – lastninska pravica države - premoženje javnih zavodov – dejavnost posebnega družbenega pomena – vzgojno izobraževalne organizacije - zavod s pravico javnosti - pravica uporabe - pravica upravljanja - javna lastnina - vzgojno izobraževalne organizacije
Na podlagi določb ZZ in ZOFVI je mogoče zaključiti: tožeča stranka (RS) bi lahko postala lastnica spornih zemljišč, (1) če so se ta zemljišča olastninila na podlagi določb ZZ in postala javna lastnina ter (2) če so bila v upravljanju javnega zavoda iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI in namenjena opravljanju javne službe.
Prvi odstavek 65. člena ZZ, na katerega se sklicuje toženec določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane lastnina ustanovitelja te organizacije. Zakon tako ne govori o pravici uporabe, temveč o premoženju, ki je v upravljanju te organizacije. Enačenje pravice uporabe s pravico upravljanja pa je materialnopravno zmotno.
URS člen 23, 27. EKČP člen 6. ZOR člen 376, 377. SPZ člen 15, 92.
pravica do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - načelo sorazmernosti - odškodnina zaradi kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zastaranje odškodninskega zahtevka - nematerializirani vrednostni papirji - delnica - rei vindicatio
Pravdno sodišče sicer lahko samo ugotavlja, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem, toda le izjemoma. Pri tehtanju na eni strani pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS oziroma do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP, na drugi strani pa domneve nedolžnosti iz 27. člena URS, treba glede na načelo sorazmernosti dati prednost pravici do sodnega varstva oškodovancev. To so primeri, ko proti storilcu ni mogel začeti teči kazenski postopek ali se končati z meritorno odločbo.
Delnica je poleg tega nematerializiran vrednostni papir in ne predstavlja (individualno določene) stvari po 15. členu SPZ in posledično ne more biti predmet reivindikacijske tožbe po prvem odstavku 92. člena SPZ.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006848
ZP-1 člen 22, 22/3, 156, 156-5, 202a.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Sodišče je kršilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 na način iz 5. točke 156. člena ZP-1, ko je izreklo
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in ni upoštevalo obvestila o izbrisu določenega števila kazenskih točk.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih - vznemirjanje lastninske pravice
Zaradi odsotnosti razlogov je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - LOVSTVO
VS0016486
URS člen 33, 67, 74. ZDLov-1 člen 53 - 67.
povzročitev škode - odškodnina - neupravičena pridobitev - pravica udejstvovanja v lovu - ustavnost zakonske ureditve lovske pravice - pravica do zasebne lastnine - svobodna gospodarska pobuda - podjetništvo
Obstoječa zakonska ureditev lovske pravice kot samostojne pravice, ki ni vezana na lastništvo zemljišča in jo lahko po posebnem postopku pridobijo samo usposobljene pravne osebe, lastniki zemljišč in gozdov ne smejo svobodno loviti in si prilaščati divjadi, ki se nahaja na njihovem zemljišču, in svojega zemljišča ne smejo uporabljati za pridobitno izkoriščanje pravice lova, ni v nasprotju z URS (odločbi U-I-40/06 z dne 11. 10. 2006 in U-I-98/04 z dne 9. 11. 2006).