ZOdv člen 17, 17/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - brezplačna pravna pomoč - znižana nagrada - priznanje stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči odvetniku - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali določba petega odstavka 17. člena ZOdv, ki v primerih plačila dela odvetnika po uradni dolžnosti ali kot izvajalca brezplačne pravne pomoči znižuje na polovico, neustavno posega v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca ali tolmača na podlagi navedenih pravilnikov v istem postopku?
Ali so obvezne razlage UO Odvetniške zbornice Slovenije obvezne tudi za sodišča in druge državne organe, ko v okviru procesnih pravil odločajo o stroških odvetnika, kot to določa drugi odstavek 19. člena Odvetniške tarife?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VS00054351
URS člen 23, 23/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2, 367c, 367c/3. ZDOdv člen 27, 31, 31/3.
predlog za dopustitev revizije - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - spor o nedopustnosti izvršbe - napotitev na tožbo - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavrženje tožbe v konkretnem primeru pomeni prekomeren poseg v pravico tožnika do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
ODVETNIŠTVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00044320
URS člen 69. ZUreP-1 člen 105. Odvetniška tarifa (2015) člen 3, 4, 4/4, 19, 20, 20/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 28, 28/1, 28/1-1, 28/1-2.
postopek razlastitve - odločba o razlastitvi - vrednost razlaščenih nepremičnin - vrednost spornega predmeta ni navedena - neocenljiva zadeva - stroški odvetniškega zastopanja - odvetniška tarifa - nagrada odvetniku - odmera nagrade odvetniku - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
OT glede vrednosti obravnavanega predmeta napotuje na uporabo vrednosti predmeta, ki jo navedejo stranke oziroma udeleženci v postopku, v katerem se odloča o predmetu (podrejeno na način iz četrtega odstavka 4. člena OT). Na podlagi tega je mogoče sklepati, da bi bila zadeva v upravnem postopku ocenljiva, če bi se v tem postopku določala oziroma ugotavljala vrednost spornega predmeta. A Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ne določa, da se v upravnem postopku za namen odločanja o stroških postopka zaradi uporabe OT ali za drug namen ugotavlja vrednost spornega predmeta, niti, kako naj se ugotavlja. Omenjeni zakon pojma spornega predmeta in ocenljive zadeve sploh ne pozna. Ne glede na to upravnosodna praksa priznava izjemo v primerih, kadar vrednost pravice ali obveznosti, o kateri se odloča v upravnem postopku, izhaja iz odločbe. To je tudi okoliščina, na kateri temelji izpodbijana sodba in ji revidentka ne oporeka – da vrednost spornega predmeta iz odločbe o razlastitvi ne izhaja.
Ustava priznava premoženjski (vrednostni oziroma denarni) vidik lastninske pravice in lastniku kot razlastitvenemu zavezancu zagotavlja varstvo njegovega premoženjskega področja. Vendar to za uporabo OT v razlastitvenem postopku kot ocenljivi zadevi ne zadošča, saj noben predpis ne določa, kako naj se uporabi OT v primerih, ko vrednost ni razvidna iz odločbe, čeprav gre za odločanje o premoženjski pravici. Glede na navedeno bi lahko le OT določila posebna pravila za ocenjevanje razlastitvenih zadev, a jih ne.
Po obrazloženem je neutemeljeno revizijsko stališče, da bi moral upravni organ ugotoviti vrednost razlaščenih zemljišč in da je podlaga za to lahko ponudba razlastitvenega upravičenca ali posplošena vrednost nepremičnin v evidencah GURS. OT za tako ocenjevanje ne daje podlage, zato bi odločitev zanj in za način, kako naj se izvede, pomenila samovoljo upravnega organa, ki bi vodila v neenako uporabo OT in s tem neenako obravnavo razlastitvenih zavezancev pri odmeri stroškov postopka. Zaradi tega je tudi nepomembno, ali je moral razlastitveni upravičenec pred vložitvijo predloga za razlastitev zavezancu (revidentki) vročiti ponudbo za odkup nepremičnine.
Odločanje o razlastitvi v upravnem postopku je odločanje v neocenljivi zadevi, zato je pri povračilu stroškov razlastitvenemu zavezancu treba nagrado odvetnika odmeriti na podlagi druge alineje 1. točke tarifne številke 28 OT, ki se nanaša na neocenljive zadeve. Na to ne more vplivati revizijska primerjava med razlastitvijo in klasičnim obligacijskim odškodninskim postopkom, ker da gre v obeh primerih za dvofazno odločanje, ki tvori neločljivo celoto. Gre namreč za odločanje, ki se opravi v različnih postopkih na podlagi različne procesne ureditve v različnih zakonih (ZUP in ZPP).
Revizijske navedbe v bistvenem odpirajo vprašanja, ki se nanašajo na vsebino OT v smislu primernosti obstoječega cenika odvetniških storitev. To po vsebini pomeni očitek o podcenjenem odvetniškem delu v upravnih postopkih, ki pa je v prvi vrsti namenjen odvetniški zbornici, ki sprejema odvetniško tarifo, in ne sodišču, saj neustreznost tarife ne pomeni njene nezakonitosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041427
URS člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 108, 108/4, 226, 336. ZOdv člen 1, 2a, 30, 30/2, 31, 31/2, 34a.
zavrženje vloge - pritožba tujega odvetnika - postulacijska sposobnost za pritožbo - listina v tujem jeziku - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Tako kot velja za domače odvetnike, da pridobijo pravico opravljati odvetniški poklic z vpisom v imenik odvetnikov, velja tudi za tuje odvetnike, da pridobijo pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji z vpisom v imenik tujih odvetnikov.
ZOdv posebej določa pogoje za odvetnike iz drugih držav, ki so članice Evropske unije, ter posebej za odvetnike iz drugih držav, ki niso članice Evropske unije. Pri slednjih zahteva tudi izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti. Za tuje odvetnike, ki imajo pravico opravljati odvetniški poklic v državah, ki niso članice Evropske unije, so tako določeni enaki pogoji kot za odvetnike v novem 34. a členu, z dodatnim pogojem dejanske vzajemnosti.
Tožnik ni izkazal obstoja predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v Republiki Sloveniji, zato Vrhovno sodišče ni moglo zaključiti, da je pritožbo vložil tožnik kot odvetnik.
ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039934
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 22. ZUS-1 člen 23, 24, 29, 29/3, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 103, 103/3. ZOdv člen 11, 11/2.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi za zamudo - opravičljiv razlog za zamudo - opravičljiv vzrok za zamudo - očitna pomota pooblaščenca - napaka odvetnika - zavrnitev pritožbe
Napako tožnikove pooblaščenke, ki je tožbi, ki se nanaša na drugega tožnika v zvezi z drugim izpodbijanim aktom, priložila priloge, ki se nanašajo na tožnika v tem upravnem sporu, je pripisati nezadostni skrbnosti tožnikove pooblaščenke, ki bi morala kot odvetnica, od katere se pričakuje večja skrbnost, pred vložitvijo vlog na sodišče preveriti, ali pošilja tožbe za vse štiri njene stranke in ali so priloge k tožbam ustrezne. Iz pritožbenih navedb celo izhaja, da je bila prva napaka storjena že pri tiskanju tožb, saj tožnikova sploh ni bila natisnjena, nato pa še ob odpravi, saj je tožnikove priloge priložila tožbi, ki se nanj ni nanašala. Vrhovno sodišče zato pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za napako, do katere je prišlo v sferi tožnikove pooblaščenke in je posledica njenega poslovanja, kar ne more biti opravičen vzrok za zamudo oprave procesnega dejanja. Prav tako zatrjevani delovna preobremenjenost in časovna stiska nista okoliščini, ki ju tožnikova pooblaščenka ni mogla predvideti oziroma odkloniti.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00038426
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZOdvT člen 17, 17/5. URS člen 14, 22.
predlog za dopustitev revizije - nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - brezplačna pravna pomoč - znižana nagrada - priznanje stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči odvetniku - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - vprašanje ni natančno in konkretno opredeljeno - zavrženje predloga
Pri primerjavi medsebojnih položajev odvetnikov in ostalih udeležencev sodnega postopka je treba upoštevati tudi dejstvo, da so pravne podlage za njihovo plačilo različne, zaradi česar bi trditev, da so odvetniki z ostalimi poklici v bistveno enakem položaju glede upravičenosti do višine določenega plačila, morala temeljiti tudi na zatrjevanju in utemeljevanju, da navedene pravne podlage urejajo plačila na enakih načelih določanja višine plačil za storitve. Vrhovno sodišče je (v sodbi X Ips 27/2018) še navedlo, da bi zato za presojo, da se odvetnikovo plačilo neustavno razlikuje od neznižanega plačila ostalim udeležencem sodnega postopka, moral revident utemeljevati in izkazati, da tako znižanje odvetnikovega plačila poseže v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca in tolmača na podlagi navedenih pravilnikov.
Tožnik šele v predlogu za dopustitev revizije prvič zatrjuje okoliščine, na katere je opozorilo Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 27/2018, in s katerimi poleg teh, ki jih je navedel v tožbi, utemeljuje nedopustno neenako urejanje odvetnikovega plačila za opravljeno storitev. S temi navedbami pa ne more nadomestiti obrazložitve, zakaj je bilo v predlogu postavljeno pravno vprašanje pred Upravnim sodiščem rešeno napačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
VS00032202
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Odvetniška tarifa (2015) točka 28, 28/1, 28/1-2.
dopuščena revizija - postopek razlastitve - stroški odvetniškega zastopanja - ocenljiva ali neocenljiva zadeva - vrednost razlaščenih nepremičnin - nagrada odvetniku - odmera nagrade - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali gre v postopku razlastitve za odločanje o neocenljivi zadevi, ker vrednost spornega predmeta (tj. razlaščenih zemljišč) ne izhaja iz odločbe o razlastitvi, in je zato pri odločanju o povračilu stroškov razlastitvenemu zavezancu treba nagrado odvetnika vrednotiti po drugi alineji prve točke tarifne št. 28 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19).
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VS00031459
URS člen 14, 14/2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv-D člen 1. ZUS-1 člen 92.
nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - brezplačna pravna pomoč - načelo enakosti - ustavnost zakonske ureditve - pomanjkljive navedbe - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo o tem, da se plačilo odvetnika neustavno razlikuje v tem, da se v primeru plačila odvetnikov iz sredstev proračuna zniža za polovico vrednosti po OT, za sodne izvedence, cenilce in tolmače pa ne, bi moral revident utemeljevati ter izkazati, da tako znižanje plačila odvetnika poseže v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca ali tolmača na podlagi pravilnikov. To pa iz revizijskih navedb ne izhaja, niti navedeno ni samo po sebi (očitno) razvidno Vrhovnemu sodišču.
ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1-4. ZKP člen 92, 92/2-7, 93. ZBPP člen 34, 34/4, 40, 40/6.
nagrada in potrebni izdatki zagovornika - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - poseben sklep o stroških - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - drugo učinkovito sodno varstvo
O stroških kazenskega postopka, med katere spadajo tudi nagrada in potrebni izdatki zagovornika, postavljenega obdolženemu po uradni dolžnosti (7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP), oziroma o njihovi višini odloči (redno) sodišče hkrati z odločitvijo o glavni stvari ali s posebnim sklepom. Sodno varstvo zoper (posebni) sklep o stroških kazenskega postopka, torej tudi o nagradi in potrebnih izdatkih postavljenega zagovornika, je torej urejeno v ZKP. Sklep, izpodbijan v tem upravnem sporu, je torej posamični akt sodnika, izdan pri izvrševanju sodne funkcije (in v okviru pristojnosti po določbah ZKP), zato ni upravni akt oziroma akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je namreč že večkrat poudarilo, da se odločitev rednih sodišč, v obravnavani zadevi sodnice posameznice (in izvenrazpravnega senata) tožene stranke, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev.
Sprejeto stališče hkrati pomeni, da je bilo pritožniku zagotovljeno sodno varstvo njegovega pravnega položaja v kazenskem postopku, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 v tem primeru ne bi bilo potrebno.
prekinitev revizijskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti - davki - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odvetnik
Vrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo, saj je v zvezi z istimi pravnimi vprašanji oziroma vprašanji skladnosti določb ZDavP-2 in ZOdv, v drugi zadevi vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedenih zakonov. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
prekinitev revizijskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona - davki - dohodnina - odvetnik - tajnost odvetnikovih podatkov
Vrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo in zaradi neustavne pravne praznine vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZDavP-2 in ZOdv. Ustavnemu sodišču je predlagalo tudi zadržanje izvrševanja delov teh predpisov. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
pogodba o odvetniškem zastopanju - ničnost - dogovor o nagradi - dogovor o deležu pravde (pactum de quota litis) - denacionalizacijski postopek
S sporno pogodbo je bilo dogovorjeno, da odvetniku pripada nagrada v vrednosti 10 % od tržne vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet denacionalizacijskega postopka ter so bile z odločbo o denacionalizaciji z dne 30. 5. 1995 vrnjene na ime upravičenke. Sporna pogodba ne nasprotuje 17. členu ZOdv in iz tega razloga ne more biti nična.
Odvetniška tarifa (2003) člen 18. ZOdv člen 17. OZ člen 86, 86/1.
mandatna pogodba z odvetnikom - odvetniški stroški - mesečni pavšal - nagrada za uspeh - kumulacija - odvetniška tarifa - pogodbeni dogovor - dopuščena revizija
Kumuliranje nagrade po uspehu z nagrado po vrednosti odvetniških opravil po odvetniški tarifi, ki izhaja iz pogodbe o plačilu odvetniških storitev, sklenjene med pravdnima strankama, na podlagi 17. člena ZOdv v zvezi z 18. členom Odvetniške tarife iz leta 2003, je prepovedano.
ZUS-1 člen 2, 5, 7, 7/3. URS člen 137. Odvetniška tarifa (2015) člen 13. ZOdvT člen 19.
odvetništvo - odvetniška tarifa - nosilec javnega pooblastila - politična diskrecija - pooblastila ministra - odvetniška zbornica - spor med državo in nosilcem javnih pooblastil - drugo sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Pri sprejemanju sprememb OT (tudi predmetne vrednosti točke) ne gre za čisto političen proces abstraktne pravne regulacije. Odločitev ministra v zvezi z uresničevanjem tega javnega pooblastila s strani Odvetniške zbornice ne more biti prepuščena njegovi prosti politični oceni, saj bi to pomenilo, da se 137. člen Ustave uresničuje v popolni odvisnosti od politične volje nosilca izvršne funkcije.
Iz ZOdv in OT v povezavi s 137. členom Ustave izhaja, da mora prizadeta stran tega javnopravnega razmerja v primeru kršitve te zakonske ureditve imeti možnost, da to uveljavlja s tožbo in da gre torej v predmetni zadevi za pravni spor, ki ga je treba razrešiti pred pristojnim sodiščem.
V obravnavani zadevi so zato podani pogoji za sodno varstvo na podlagi 7. člena ZUS-1: gre za spor, ki izvira iz javnopravnega razmerja med nosilcem javnega pooblastila (pritožnico) in državo (toženo stranko). V zvezi s tem javnopravnim sporom med pritožnico in toženo stranko drugo sodno varstvo ni podano.
nagrada za odvetniške storitve - brezplačna pravna pomoč
Revizija se dopusti glede vprašanja ali določba petega odstavka 17. člena ZOdv odvetnike, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči brez razumnega razloga drugače obravnava od ostalih udeležencev v sodnih postopkih, ki tako kot odvetniki storitve opravljajo na podlagi odločbe sodišča in so zanje v celoti plačani iz proračuna.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00009242
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 40/5, 40/6.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - napotnica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Na revidentkino vprašanje je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Čeprav pristojni organ za BPP z odločbo, s katero ugodi prošnji, določi oziroma navede izrecno obliko in obseg dodeljene pravne pomoči (tretji odstavek 37. člena ZBPP), pa je izvajalec BPP upravičen do plačila storitev BPP le, če pristojni strokovni službi za BPP vrne napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-7, 27.
vpis v imenik odvetniških kandidatov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice - časovna oddaljenost dogodkov - ponovna vloga
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je vprašanje zastavil preveč splošno in (splošen) odgovor nanj, brez upoštevanja vseh konkretnih okoliščin zadeve, ne bi mogel vplivati na presojo utemeljenosti revizijskih razlogov. Časovna oddaljenost ravnanj posameznika namreč ni bistveni element za presojo vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica v smislu prvega odstavka 27. člena ZOdv, temveč je pomembna vrednostna ocena tega ravnanja s strani stanovske organizacije, ki o vpisu v imenik odloča. Iz vprašanja prav tako ni jasno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje prekršilo in zakaj.
V zvezi z jasno določbo drugega odstavka 27. člena ZOdv pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je njen pomen zgolj v tem, da se nova zahteva za vpis ne more vložiti pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe, ker se šteje (neizpodbojna domneva), da v tem času kandidat zagotovo še ne more povrniti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Po preteku tega časa pa ima pristojni organ možnost in dolžnost, da na podlagi nove vloge stranke ponovno preveri izpolnjevanje pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-2, 30, 30/1-7.
dovoljenost revizije - izbris iz imenika odvetnikov - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni navedel. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidetn svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00001747
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6. URS člen 2, 14, 14/2, 74, 74/1.
nagrada in stroški odvetnika za postopek - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - lex posterior derogat legi priori - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - svobodna gospodarska pobuda - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti pred zakonom
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odgovor na vprašanje, ali je treba uporabiti določbo šestega odstavka 30. člena ZBPP ali določbo petega odstavka 17. člena ZOdv je očiten, saj je treba po načelu lex posterior derogat legi priori uporabiti določbo, ki je kasneje stopila v veljavo, to je določbo petega odstavka 17. člena ZOdv.
UPRAVNI SPOR - ODVETNIŠTVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VS1016039
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOdv člen 17, 17/5. URS člen 2, 14, 14/2, 22, 74, 74/1, 137.
dovoljenost revizije - odvetniški stroški zastopanja - polovično plačilo za storitve - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident se neutemeljeno sklicuje na kršitev načela enakosti pred zakonom in načela enakega varstva pravic na škodo upravičencev do brezplačne pravne pomoči, saj s tem ne varuje svojih pravic, pravnih koristi oziroma pravnega položaja, ki bi mu bili kršeni v obravnavanem postopku.
Zastavljeno vprašanje tudi ni pomembno z vidika zatrjevane kršitve načela svobodne gospodarske pobude, saj revident kršitve ne obrazloži oziroma je ne konkretizira glede na okoliščine obravnavanega primera.
Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da enaka razmerja in položaje ureja enako ter različna različno. Ureditev, na podlagi kateri temelji izpodbijana odločitev, odvetnike, ki se sami prostovoljno odločijo za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči ne obravnava različno. Vsi so upravičeni do enakega plačila za te storitve, ne glede na to, ali so odvetniki „začetniki“ ali že „uveljavljeni“ odvetniki. Vrhovno sodišče poleg tega pripominja, da so odvetniki, ki delujejo v okviru brezplačne pravne pomoči, v primerjavi z odvetniki, ki si stranke (po)iščejo na trgu, z vidika plačila za svoje storitve glede bistvene okoliščine v različnih položajih.