ZRLI člen 53, 53/2, 53/3, 53a. ZVRK člen 3, 3/1, 4, 4/6. URS člen 2, 44, 90, 90/3, 90/4.
poročilo državne volilne komisije - nepravilnosti v postopku izvedbe referenduma - referendumska kampanja - organizator referendumske kampanje - zahteva za oceno ustavnosti - protiustavna pravna praznina - financiranje iz javnih sredstev - informiranje volivcev - vpliv na referendumski izid - poštenost referendumskega postopka
Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018, je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru moralo presoditi, ali so v konkretnem referendumskem postopku nastale nepravilnosti ter kakšen je bil vpliv navedenih nepravilnosti na referendumski postopek in izid glasovanja.
Iz izvedenih dokazov izhaja, da Vlada v referendumskem postopku ni nastopala tako, da je informirala volivce o predmetu referenduma stvarno, celovito in transparentno. Nasprotno - iz njih izhaja, da je Vlada delovala izključno v podporo uveljavitvi ZIUGDT in da je s tem vodila nedopustno enostransko referendumsko kampanjo, ki je skladno z 90. členom Ustave ter navedeno odločbo Ustavnega sodišča ne bi smela izvajati. V sredstvih Vladne referendumske kampanje, financiranih iz proračuna, niso bile celovito vključene niti informacije v zvezi z vprašanji, ki jih ureja ZIUGDT, niti niso bila predstavljena tveganja in slabosti, ki bi lahko izvirala iz uveljavitve tega zakona.
Vpliva nepravilnosti ni mogoče ugotoviti v številkah, glede na obseg in naravo ugotovljene kršitve pa ni mogoče razumno sklepati, da bi bila možnost njenega vpliva na izid referenduma zgolj zanemarljiva oziroma neznatna.
Glede na navedeno je bil po presoji Vrhovnega sodišča referendumski postopek zaradi neustavne referendumske kampanje Vlade nepošten in pomeni kršitev ustavne pravice do glasovanja na referendumu, ta kršitev pa je lahko vplivala na izid referenduma. Pritožbi je ugodilo, razveljavilo glasovanje na zakonodajnem referendumu o ZIUGDT ter odredilo novo glasovanje.
ZDSve člen 18, 18/3, 34, 36, 36/2, 37. ZVDZ člen 59, 105, 105/1.
volitve elektorjev za Državni svet - število elektorjev interesnih organizacij - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo - vročitev - volilni postopek - poklicno ukvarjanje z dejavnostjo
Rok za pritožbo začne teči tedaj, ko je zoper odločitev DVK mogoče vložiti učinkovito pravno sredstvo, to je z vročitvijo seznama izvoljenih predstavnikov v volilnem telesu. Če je Društvo A., ki je s pritožbo, vloženo 17. 11. 2017, zoper takratne odločbe pritožnikov z dne 30. 10. 2017, sprožilo volilni spor (Uv 8/2017) glede vprašanja zakonitega števila njihovih elektorjev, bi to pod enakimi pogoji (z uporabo javno dostopnih podatkov) lahko storili tudi pritožniki zoper odločbe posamičnih poklicnih organizacij s področja kulture. Vrhovno sodišče zato zavrača navedbe, da so pritožniki šele z naknadno vročitvijo spornih odločb lahko uveljavili učinkovito varstvo volilne pravice. Pritožniki z naknadno pridobitvijo izpodbijanih odločb ne morejo za nazaj vzpostaviti pravočasnosti pritožbe ali doseči učinka začetka teka novega pritožbenega roka. Drugačno stališče bi tudi pomenilo utemeljitev podlage za odločanje o zakonitosti že pravnomočnih odločb DVK, za kar ne v ZVDZ ne v ZDSve ni podlage. To pa bi bilo v nasprotju z 158. členom Ustave RS.
Vrhovno sodišče se ne strinja s trditvijo o spreminjanju pravil med volilnim postopkom, saj se ZDSve v tem času glede določbe o poklicnih organizacijah kulturnih in športnih delavcev in njihovih članih ni spremenil, že od leta 2002 pa je znano stališče Ustavnega sodišča, da so relevantni le člani, ki poklicno opravljajo dejavnost na posameznem področju. Kriterij poklicnosti je torej ves čas nespremenjen. Vrhovno sodišče je zgolj razložilo njegovo vsebino, po tem, ko je ugotovilo, da ta kriterij ni bil upoštevan,
Ker je v obravnavani zadevi odpadel razlog za prekinitev postopka po drugem odstavku 23. člena ZUstS, je Vrhovno sodišče odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje.
volitve v državni svet - šport - športna dejavnost - kultura - poklicno ukvarjanje z dejavnostjo - elektorji interesnih organizacij
Po presoji Vrhovnega sodišča poklicno ukvarjanje z dejavnostjo pomeni, da je oseba za to dejavnost usposobljena, da jo opravlja redno in v obsegu, za katerega dobi plačilo, ki je znaten vir za preživljanje. Omenjeno plačilo je torej več kot le gola nagrada za prispevek k športnemu udejstvovanju, kar pomeni, da občasno honorarno delo ne zadostuje. To pomeni, da vsakršno pogodbeno razmerje niti njegova odplačnost še nista odraz opravljanja dejavnosti, ki jo oseba opravlja kot svoj poklic.
DVK mora na podlagi predložene dokumentacije ob primerni uporabi določb ZVDZ, ki urejajo potrjevanje list kandidatov (VIII. poglavje ZVDZ), potrditi ali zavrniti predloženi seznam izvoljenih predstavnikov posamezne poklicne organizacije oziroma zahtevati odpravo formalnih pomanjkljivosti. Pri tem mora preveriti tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo. To pa lahko stori samo na podlagi dokazil, ki jih predložijo poklicne organizacije. Dolžnost izkazovanja zakonskega pogoja iz 34. člena ZDSve je torej na strani poklicnih organizacij, DVK pa ga je dolžna preveriti, preden izda odločbo, ker je ona odgovorna za zakonito in ustavnoskladno odločitev. Preveriti je torej dolžna tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo.
ZRLI člen 53, 53a. ZVRK člen 3, 4, 4/6. ZUS-1 člen 4. URS člen 2, 3, 22, 23, 43, 44, 90, 90/3, 156. ZUstS člen 23, 23/1.
zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - protiustavna pravna praznina - referendum - referendumska kampanja - nepravilnosti v postopku izvedbe referenduma - poročilo - pravica do glasovanja
Sodno varstvo zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu je skladno z zakonom zagotovljeno pred Vrhovnim sodiščem, ki o vloženi pritožbi odloči ob smiselni uporabi zakona o upravnem sporu (53.a člen ZRLI).
Ustavno sodišče je že sprejelo razlago 53.a člena ZRLI, po kateri je v postopku izpodbijanja referendumskega izida mogoče uveljavljati tudi vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko ali so vplivale na poštenost tega postopka in njegov izid, med njimi tudi kršitve pravil referendumske kampanje, vključno z njenim financiranjem.
Vrhovno sodišče se strinja z nujnostjo učinkovitega sodnega varstva pravic, ki so varovane na podlagi ustavne in zakonske ureditve referenduma. Vendar pa je obenem ugotovilo, da trenutna zakonska ureditev referendumskega spora zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu. Tako ZRLI kot tudi ZVRK (v šestem odstavku 4. člena) ne vsebujeta potrebnih vsebinskih meril in postopkovnih pravil, ki bi omogočila Vrhovnemu sodišču odločitev o pritožbi v predmetnem referendumskem sporu. S tem sta v nasprotju tako z 2. kot tudi z 22. in 23. členom Ustave Republike Slovenije, saj ne zagotavljata učinkovitega sodnega varstva pravice do poštenega referendumskega postopka iz 44. člena v povezavi z 90. členom Ustave.
Na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je zato Vrhovno sodišče postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene ureditve. Obravnavani postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
volitve v državni svet - rok za pritožbo - začetek teka roka - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Odločbe o potrjevanju elektorjev drugih predlagateljev posameznih interesnih organizacij sicer niso vročene vsem predlagateljem, jim je pa zato vročen seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta, iz katerega so razvidni vsi bistveni elementi posameznih odločb. Ne le, da so v teh seznamih poimensko navedeni vsi elektorji, navedeni so pod zaporednimi številkami, tako da je že na prvi pogled jasno razvidno, kolikor elektorskih mest ima posamezni predlagatelj (tj. interesna organizacija). Glede na zakonsko ureditev je torej že iz teh podatkov mogoče nedvoumno ugotoviti tudi, na kakšno število članstva, ki je po 36. členu ZDSve kriterij za določitev števila elektorjev, se odločitev DVK nanaša.
To pomeni, da je vsem predlagateljem že z vročitvijo takega seznama zagotovljena možnost varstva njihove volilne pravice. Po drugi strani pa to pomeni, da rok 48 ur za vložitev pravnega sredstva, v konkretnem primeru pritožbe zoper odločbo DVK, ki se nanaša na število oziroma seznam izvoljenih elektorjev, začne teči z vročitvijo tega seznama.
ZDSve člen 2, 10. 12, 34, 34/1-4, 34/2, 36, 36/2. ZVDZ člen 58, 105, 105/4.
volitve v državni svet - število elektorjev interesnih organizacij
Za določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa se upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1).
Pravilno je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število elektorjev na ta način povezanih poklicnih organizacij mora torej ustrezati številu le enkrat upoštevanih članov (v kateri zvezi bo član upoštevan, je stvar dogovora med njimi).
volitve v državni svet - rok za pritožbo - izpodbijani akt - nedovoljena pritožba - seznam kandidatov
Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. V skladu z drugim odstavkom istega člena mora sodišče odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Glede na določbo 4. člen ZVDZ, pa roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek), vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek).
Seznam kandidatov in seznam izvoljenih predstavnikov nista akta, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati s pritožbo. S seznamom kandidatov za volitve članov državnega sveta namreč ni odločeno o ničemer, saj pristojna volilna komisija le sestavi seznam kandidatov po abecednem redu priimkov kandidatov, začenši s črko, ki se določi z žrebom (prvi odstavek 16. člena ZDSve), upoštevaje pred tem izdane odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidatur. Enako velja za seznam elektorjev, ki je posledica izdanih odločb o vpisu izvoljenih predstavnikov interesnih organizacij v volilno telo.
volitve v državni svet - rok za pritožbo - trditveno in dokazno breme - hitrost postopka
Zoper odločbe volilne komisije, določene v 103. in 105. členu ZVDZ, je dopustno vložiti pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Zaradi kratkega roka za odločanje je trditveno in dokazno breme na strani pritožnika in od Vrhovnega sodišča, tudi zaradi narave volilnega postopka, ni mogoče pričakovati, da bo po uradni dolžnosti ugotavljalo pravno pomembna in relevantna dejstva, ali dopustilo dopolnjevanje ali popravljanje formalnih pomanjkljivosti.
ZDSve člen 14, 15. URS člen 22. ZUS-1 člen 52. ZVDZ člen 105.
volitve v državni svet - interni akt interesne organizacije - pravica do izjave - določitev kandidature in seznama elektorjev
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je izpolnjen med strankama v tem upravnem sporu sporni pogoj za potrditev predlagane kandidature in uvrstitve seznama elektorjev kot zakonitih. Ker pa ostali pogoji za pozitivno odločitev o navedenih predlogih v postopku volitev v Državni svet še niso bili preverjeni ter ugotovljeni s strani DVK, je Vrhovno sodišče pritožbi pritožnice ugodilo, izpodbijano odločbo DVK odpravilo in vrnilo zadevo DVK v ponoven postopek.
ZDSve člen 10. ZVDZ člen 4, 105, 105/4. ZUS-1 člen 36, 36/1-2.
volitve v državni svet - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo - delna zavrnitev liste kandidatov - pravočasnost pritožbe
Glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe se glede na 10. člen ZDSve upošteva določba 4. člena ZVDZ, ki določa, da roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve ter da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
Pritožbo pa je Vrhovno sodišče prejelo 6. 11. 2017 ob 8.00 uri z redno pošto, kar je razvidno iz dohodne štampiljke vložišča Vrhovnega sodišča, ki se nahaja na pritožbi. Glede na navedbe pritožnice in glede na dohodno štampiljko vložišča Vrhovnega sodišča je torej pritožba prepozna, saj ni bila vložena v roku 48 ur.
Na odločitev v zadevi torej ne more vplivati dejstvo, da je pritožnica vložila pritožbo priporočeno po pošti 4. 11. 2017 ob 10.24 uri (kar je razvidno iz poštnega žiga na ovojnici).
ZDSve člen 10, 14, 14/2, 15, 15/2. ZVDZ člen 4, 4/1.
volitve v državni svet - pravočasnost volilnih opravil - tek roka - pravočasnost posredovanja seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo
V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDSve lokalne skupnosti predložijo seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo pristojni volilni komisiji najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja, v skladu z drugim odstavkom 15. člena pa v enakem roku tudi kandidature z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov. Tako seznam kot kandidatura morata biti torej pristojni volilni komisiji predložena, kar pomeni, da mora ta v navedenem roku prejeti gradivo in biti na ta način z njim seznanjena. Ker ZDSve tudi nima posebnih določb o tem, da bi se omenjeni rok lahko podaljšal za dela proste dneve, je v skladu z 10. členom ZDSve na mestu primerna uporaba določb ZVDZ glede teka rokov in načina vlaganja vlog pri pristojnem organu. Navedeni zakon v prvem odstavku 4. člena določa, da roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, v drugem odstavku pa, da se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Omenjeni določbi veljata za vse volitve, torej tudi za volitve v državni svet.
volitve predsednika republike - podpisi volivcev - izpolnitev obrazca
Predlog pritožnikove kandidature za predsednika republike je bil podprt s 57 podpisi podpore na obrazcu P-1, zato je odločitev DVK, da na podlagi 56. člena ZVDZ zavrne predlog kandidature pritožnika, ker ni bil podprt z zakonsko zahtevanimi 5000 podpisi, pravilna in zakonita.
Pritožnik ni izkazal, da bi zatrjevana pravna nejasnost glede izpolnjevanja obrazcov podpore, objektivno ovirala nestrankarske kandidate pri zbiranju potrebnega števila obrazcev podpore. Način izražanja podpore volivca kandidatu je namreč enaka tako pri kandidatih, ki jih podpira stranka, kot pri kandidatih, ki nastopajo brez strankarske podpore, saj zakon med njimi glede načina dajanja podpore ne razlikuje. Zakon namreč prepušča posameznemu volivcu odločitev, kdaj bo volivec v obrazec podpore navedel, komu daje podporo in ali bo to storil celo samo s konkludentnim dejanjem (izročitev overjenega obrazca predlagatelju kandidature).
Zakonska zahteva po različnem številu zbranih podpisov podpore za strankarske in nestrankarske kandidate (za predsednika republike) in s tem različna teža podpisov, ki jih dajo v podporo poslanci in volivci, tudi po stališču Ustavnega sodišča ne pomen nedopustne diskriminacije med temi osebami, ker je ta razlika stvarno utemeljena z različnim položajem posameznih subjektov v političnem sistemu.
ZVDZ člen 79a, 105, 105/1. ZUS-1 člen 4, 12, 33, 33/2-2, 36, 36/1-4.
varstvo volilne pravice - predčasne volitve v DZ - rok za prijavo za glasovanje izven okraja prebivališča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo - vsebina tožbe
Ni vsaka zatrjevana nepravilnost lahko predmet spora zaradi varstva volilne pravice. To velja tudi za zatrjevano nepravilnost pri računanju roka iz drugega odstavka 79. a člena ZVDZ. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Vsebina tožbe je takšna, da tožbe ni mogoče obravnavati kot tožbe zaradi varstva ustavnih pravic.
ZUS-1 člen 12, 12/2, 36, 36/1-4. ZVDZ člen 105, 105/1.
odločitev volilne komisije o ugovoru volivca zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora - ni upravni akt - zavrženje pritožbe
Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa 105. člen ZVDZ.
Med temi akti pa, kot je razvidno iz vsebine določbe prvega odstavka 105. člena ZVDZ, ni navedena odločba volilne komisije volilne enote, ki se nanaša na odločanje o ugovoru volivca zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov.
Ker je bila lista določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 1. volilne enote, priloženih pa je bilo le 61. Glede na ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 39 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov ni bila dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.
Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka tožeče stranke v obravnavani zadevi niti ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 23 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost.
Ker torej tožena stranka ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne gre za formalne pomanjkljivosti, za odločitev tudi ni pravno pomembno, kakšen rok za dopolnitev vloge je bil tožeči stranki dan za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka niti ni bila dolžna pozivati tožeče stranke na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če Volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je glede na določbe ZUP, na katere se sklicuje tožeča stranka, specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
Ker je bila lista tako torej določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 5. volilne enote, priloženih pa je bilo le 76, kar med strankama niti ni sporno. Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 24 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov s 24 podporami ni bila niti dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.