varstvo volilne pravice - volilni spor - pravočasnost vloge
DVK je pravilno prepoznala, da se vloga z dne 19. 6. 2024, ki jo je tožnik podal kot volivec, lahko nanaša le na nepravilnosti pri delu volilnih organov, ta pa bi morala biti vložena v treh dneh od dneva glasovanja (kar nesporno ni bila).
referendum - izpodbijanje izida - prepozna pritožba - štetje roka
Zoper poročilo DVK o izidu glasovanja na referendumu se lahko pritožba vloži v roku treh dni po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenij, vloži pa jo lahko vsak glasovalec (prvi odstavek). Glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe se na podlagi 55. člena ZRLI upošteva 4. člen ZVDZ, ki določa, da roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek) ter da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek). To pomeni, da mora pritožnik vložiti pritožbo zoper poročilo DVK v treh dneh od objave poročila neposredno pri Vrhovnem sodišču, ki je pristojno za odločanje o tej pritožbi (drugi odstavek 53.a člena ZRLI). Če sodišče dejansko prejme vlogo po izteku tega roka, je pritožba vložena prepozno.
volitve v Državni zbor - ugovor zoper delo volilnega odbora - pristojnost Vrhovnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča - zavrženje
Sodno varstvo volilne pravice se pri volitvah v državni svet v primerih, ko je v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZVDZ vložen ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, zagotavlja pred Ustavnim sodiščem, a šele po predhodno izvedenem postopku s pritožbo v državnem svetu.
volitve v državni svet - samostojni poklic - samostojni podjetnik posameznik
Pojem „samostojnega poklica“, ki ga določa 96. člen Ustave Republike Slovenije pri opredelitvi sestave Državnega sveta se povezuje s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Pri volitvah v Državni svet se zato štejejo kot predstavniki samostojnih poklicev le tisti člani Inženirske zbornice Slovenije, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne (poklicne) dejavnosti, niso pa to tudi tisti, ki so kot delojemalci zaposleni pri pravnih in fizičnih osebah.
volitve državnega sveta - društvo - statut društva - upravni odbor - zavrnitev kandidature
Iz Statuta izhaja, da akte društva sprejema občni zbor, kar pomeni, da določitev kandidature za Državni svet RS s strani upravnega odbora na podlagi Pravilnika, ki ga ni sprejel občni zbor, ni v skladu s Statutom. Zavrnitev kandidature tako predlaganega kandidata (z izpodbijano odločbo DVK) je zato pravilna.
volitve predsednika republike - kandidatura - kvalificiran predlagatelj - društvo - podpisi volivcev
Pritožnik (društvo) ne more biti uspešen s svojimi ugovori, da je kvalificiran predlagatelj, ker določba 10. člena ZVPR društev izrecno ne izključuje izmed predlagateljev kandidatov za predsednika republike. Ta zakonska določba je namreč povsem jasna in nedvoumna, njen zapis pa ne omogoča drugačne razlage, kot da je z njo določeno, kdo lahko predlaga kandidate za predsednika republike in ne kdo tega ne more storiti. Smiselno so torej s to določbo kot predlagatelji izključeni vsi, ki v njej niso izrecno našteti.
Tudi skupina članov nekega društva mora za uspešno vložitev kandidature izpolniti enake zakonske pogoje kot vsaka druga skupina volivcev, ki ni organizirana v društvo. Kot že omenjeno, je eden od temeljnih pogojev za to pet tisoč podpisov volivcev na obrazcu P-1, ta pogoj pa v obravnavani zadevi nesporno ni izpolnjen.
Že iz pritožbenih navedb oziroma pritožbi priložene izjave izhaja, da je volilna komisija odločala o vlogi stranke in da je odločitev o potrditvi liste kandidatov v skladu z njeno vlogo. Vlagatelj liste namreč v svoji izjavi, na katero se pritožnik sklicuje, sam navaja, da je popravek oziroma spremembo na vlogi podpisal. V takem primeru pa je glede vprašanja pravnega interesa za sodno varstvo volilne pravice bistveno, da se izpodbijana odločitev nanaša na vlogo, kakršno je popravil oziroma spremenil sam vlagatelj in da se izpodbijana odločitev sklada s to vlogo. To pomeni, da drugačne, za pritožnika ugodnejše odločitve, na podlagi navedene vloge VKVE ne bi mogla sprejeti. Tudi če bi Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi, VKVE glede na popravljeno oziroma spremenjeno vlogo ne bi mogla odločiti o vlogi, kakršna je bila prvotno vložena. Pritožnik si torej z vsebinsko odločitvijo Vrhovnega sodišča o njegovi pritožbi ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - volitve v Državni zbor
V skladu s prvim odstavkom 105. člena ZVDZ mora pritožnik vložiti pritožbo zoper odločbo volilne komisije v 48 urah od prejema odločbe neposredno pri sodišču. Roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve. Če sodišče dejansko prejme vlogo po izteku tega roka, je pritožba vložena prepozno. Zaradi posebne zakonske ureditve v ZVDZ je glede rokov in načina vlaganja vlog z namenom zakonite in pravočasne izvedbe volitev v državni zbor izključena uporaba drugih procesnih zakonov, v katerih se dan oddaje priporočene pošiljke na pošto šteje za dan, ko je organ prejel vlogo (npr. drugi odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ali drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku).
volitve v Državni zbor - zavrnitev liste kandidatov - pritožba zoper zavrnitev liste kandidatov - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Za presojo pravočasnosti vložene pritožbe je bistveno, ne samo kdaj se je pritožnik seznanil z odločitvijo in razlogi zanjo, ampak tudi, kdaj je Vrhovno sodišče prejelo pritožbo. Ker sam pritožnik v pritožbi navaja, da je izpodbijano odločbo osebno prevzel dne 28. 3. 2022 ob 12.45 uri, se je upoštevaje navedeni datum in čas seznanitve pritožbeni rok iztekel 30. 3. 2022 ob isti uri. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo prejelo šele naslednji dan, to je 31. 3. 2022 ob 8.00 uri (podatki na dohodnem žigu), je ta prepozna, ne glede na to, kdaj je bila vložena priporočeno po pošti. Zaradi posebne zakonske ureditve v ZVDZ glede rokov in načina vlaganja vlog z namenom zakonite in pravočasne izvedbe volitev v Državni zbor je izključena uporaba drugih procesnih zakonov, v katerih se dan oddaje priporočene pošiljke na pošto šteje za dan, ko je organ prejel vlogo.
dovoljenost pritožbe - volitve v Evropski parlament - varstvo volilne pravice - pristojnost Vrhovnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča
Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, za katere ga pooblašča zakon. Poleg tega pa je Vrhovno sodišče lahko volilni sodnik samo v tistih fazah volilnih opravil, kjer tako določa zakon, in sicer v fazi potrditve kandidatur, v kasnejših fazah po končanih volitvah pa je volilni sodnik Ustavno sodišče. Ne v ZVPEP ne v Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ), namreč pristojnost Vrhovnega sodišča za presojo zakonitosti rezultata volitev ni določena.
ZVDZ člen 51, 51/1, 105, 105/1. ZVPEP člen 7, 7/1.
volitve v Evropski parlament - varstvo volilne pravice - glasovnica - dovoljenost pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom Državne volilne komisije, je zgolj opredeljena oblika in vsebina glasovnice, določena v 7. in 20. členu ZVPEP. Ta sklep v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice.
ZVDZ člen 103, 105. ZVPEP člen 5, 7, 7/1. URS člen 157.
volitve v Evropski parlament - volilni spor - dovoljenost pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija - glasovnica - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Z izpodbijanim dopisom Državne volilne komisije (DVK), ki ga je podpisal njen predsednik, ni bilo odločeno o nobenem vidiku pritožnikove volilne pravice, ampak je bila zgolj pojasnjena vsebina glasovnice, določena v 20. členu ZVPEP, ki med drugim vsebuje zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa tudi zaporedne številke ter imena in priimke kandidatov. Dopis tako v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice. To ne izhaja niti iz pritožnikove vloge, saj ni sporno, da je bila pritožnikova lista kandidatov potrjena in to z vsebino, ki je določena v prvem odstavku 51. člena ZVDZ, torej z osebnimi podatki kandidatov, med katerimi so navedeni stopnja izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov in delo, ki ga opravlja posamezni kandidat.
pravočasnost pritožbe - rok za vložitev pritožbe - volitve v državni svet - nadomestne volitve - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Po določbi 10. člena ZDSve se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe, sodišče pa mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe.
ZDSve člen 10, 36, 36/2, 37, 105, 105/4. ZUS-1 člen 27, 27/1.
volitve elektorjev za Državni svet - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo - poklicno ukvarjanje z dejavnostjo - dokazno sredstvo - varstvo volilne pravice - ugoditev pritožbi
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se pri volitvah elektorjev za Državni svet pri upoštevnem številu članov poklicne organizacije glede na prvi odstavek 34. člena ZDSve upoštevajo le člani, ki imajo volilno pravico pri volitvah elektorjev, torej člani, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo. Dejstvo, ki ga je treba ugotoviti v tem primeru je torej, ali so člani pritožnice zaposleni v posameznem CSD (ali da imajo temu vsebinsko enakovredno pogodbeno razmerje). Nikjer iz ZDSve ni razvidno, da bi bilo treba v zvezi s tem ugotavljati še kakšen dodaten vidik oziroma razločevati med zaposlenimi v teh organizacijah, da bi jih lahko vključili oziroma izključili iz števila članov poklicne organizacije.
ZVDZ-UPB1 člen 105, 105/1, 105/4. ZUP-UPB2 člen 222. ZUS-1 člen 28.
liste kandidatov - nedovoljena pritožba
O predlogu liste kandidatov pritožnika in predlagateljev (političnih strank) Volilna komisija že odločila dne 4. 5. 2018 in sicer, da se lista kandidatov zavrne, ker ni bila določena v skladu z ZVDZ. Zoper to odločbo je pritožnik že neuspešno uveljavljal pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem. Vloga pritožnika o „delnem umiku kandidatov“ je bila tako vložena po sprejeti odločbi Volilne komisije. Zato ne gre za vlogo, o kateri bi bilo mogoče odločiti v postopku pred Volilno komisijo, ki je svoj postopek odločanja o tej predlagani listi kandidatov že zaključila. Pristojnosti za obravnavo tovrstne vloge pa ZVDZ (tudi) po koncu postopka potrjevanja liste kandidatov ne določa. Glede na načelo zakonitosti odločanja volilnih organov bi morala biti taka pristojnost izrecno urejena v ZVDZ ter je ne more nadomestiti procesna ureditev ZUP, kot to zmotno meni pritožnik. Vloga, ki jo je na Volilno komisijo v predmetni zadevi naslovil pritožnik, tako ni vloga, o kateri bi bila Volilna komisija na podlagi ZVDZ pristojna in s tem dolžna odločiti. Ker pristojnost izdaje uradne odločitve o navedeni vlogi s strani Volilne komisije ni določena, nujno in logično sledi, da ni mogla obstajati obveznost odločitve o njej v določenem roku ter da zato tudi ni mogel nastopiti molk organa.
Naknadni umik določenih kandidatov s kandidatne liste s ciljem njenega preoblikovanja izven okvirov postopka ter rokov, ki so z ZVDZ predvideni za potrjevanje kandidatnih list – še posebej, če je bila kandidatna lista predlagatelja že predhodno zavrnjena z odločbo pristojne volilne komisije – po vsebini pomeni zgolj poskus zaobiti določbe ZVDZ, in je kot tak nedopusten.
ZVDZ-UPB1 člen 105, 105/1, 105/4. ZUP-UPB2 člen 222. ZUS-1 člen 28.
lista kandidatov - nedovoljena pritožba
O predlogu liste kandidatov pritožnika in predlagateljev (političnih strank) Volilna komisija že odločila dne 7. 5. 2018 in sicer, da se lista kandidatov zavrne, ker ni bila določena v skladu z ZVDZ. Zoper to odločbo je pritožnik že neuspešno uveljavljal pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem. Vloga pritožnika o „delnem umiku kandidatov“ je bila tako vložena po sprejeti odločbi Volilne komisije. Zato ne gre za vlogo, o kateri bi bilo mogoče odločiti v postopku pred Volilno komisijo, ki je svoj postopek odločanja o tej predlagani listi kandidatov že zaključila. Pristojnosti za obravnavo tovrstne vloge pa ZVDZ (tudi) po koncu postopka potrjevanja liste kandidatov ne določa. Glede na načelo zakonitosti odločanja volilnih organov bi morala biti taka pristojnost izrecno urejena v ZVDZ ter je ne more nadomestiti procesna ureditev ZUP, kot to zmotno meni pritožnik. Vloga, ki jo je na Volilno komisijo v predmetni zadevi naslovil pritožnik, tako ni vloga, o kateri bi bila Volilna komisija na podlagi ZVDZ pristojna in s tem dolžna odločiti. Ker pristojnost izdaje uradne odločitve o navedeni vlogi s strani Volilne komisije ni določena, nujno in logično sledi, da ni mogla obstajati obveznost odločitve o njej v določenem roku ter da zato tudi ni mogel nastopiti molk organa.
Naknadni umik določenih kandidatov s kandidatne liste s ciljem njenega preoblikovanja izven okvirov postopka ter rokov, ki so z ZVDZ predvideni za potrjevanje kandidatnih list – še posebej, če je bila kandidatna lista predlagatelja že predhodno zavrnjena z odločbo pristojne volilne komisije – po vsebini pomeni zgolj poskus zaobiti določbe ZVDZ, in je kot tak nedopusten.
ZVDZ-UPB1 člen 43, 43/6, 48, 48/2, 50, 56, 57, 104,. URS člen 14, 43.
volitve v Državni zbor - liste kandidatov - neveljavnost kandidature - kandidiranje na dveh listah - enakopravna zastopanost kandidatov po spolu - delna ugoditev zahtevku - sprememba odločbe volilne komisije - delna zavrnitev liste kandidatov
Pritožnik je v obravnavanem primeru breme dokazovanja zakonitosti liste kandidatov glede pogoja iz šestega dostavka 43. člena izpolnil s predložitvijo liste kandidatov, ki je ta pogoj izpolnjevala. Zakon res določa, da lahko vsakdo kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov (drugi odstavek 48. člena) ter da je za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata in da je soglasje kandidata nepreklicno (50. člen). Vendar pa ne določa obveznosti predlagatelja liste, da za svoje kandidate preveri, ali ti morda niso že oddali svoje soglasje h kandidaturi drugi politični stranki oziroma skupini volivcev. Takšna dolžnost predlagatelja tudi iz narave stvari ne izhaja. Podatek o danem soglasju namreč ni javno objavljen, niti se o tem ne vodi uradna evidenca.
Res je, da v takem primeru kandidatna lista prav tako ne izpolnjuje (več) pogoja „spolne kvote“, vendar glede na obrazloženo zaradi drugačne narave ravnanj predlagateljev liste obstaja razumen razlog za različno obravnavanje kandidatnih list (drugi odstavek 14. člena Ustave). Zakona namreč ni kršil pritožnik, temveč kandidatka, ki je soglasje dala še drugi politični stranki.2 Neizpolnjevanje „spolne kvote“ v tem primeru torej ni povezano s predlagateljevo kršitvijo zakona, saj so vzroki za nastanek nezakonitosti zunaj njegove volje. Zahteva po izpolnjevanju omenjenega pogoja v primeru, kot je obravnavani, bi zato privedla do prekomernega posega v pritožnikovo pasivno volilno pravico iz 43. člena Ustave in pravico do svobodnih volitev iz 3. člena 1. protokola k EKČP.
volitve v Državni zbor - liste kandidatov - zastopanost obeh spolov
Zakonska določba šestega odstavka 43. člena ZVDZ, ki določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi, je vsebinsko jasna in je drugače tudi ni mogoče razlagati, zato bi za izpolnitev zakonskih zahtev sporna lista morala vsebovati več kandidatk ženskega spola.
Drugi odstavek 56. člena ZVDZ, se nanaša le na odpravo formalne pomanjkljivosti, ne pa tudi na odpravo vsebinske nepravilnosti predlagane liste kandidatov, torej le na tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov s strani pristojne volilne komisije, in ne tistih, ki pomenijo vsebinsko ponovitev volilnih opravil. V obravnavanem primeru pa je bila lista kandidatov nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov. V takem primeru pa gre za tako vsebinsko napako oziroma nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je po presoji Vrhovnega sodišča tudi glede na roke za izvedbo volilnih opravil in tudi sicer ni mogoče več odpraviti. Za sestavo zakonite liste kandidatov bi bilo treba v bistvu ponoviti celoten postopek kandidiranja (v obravnavanem primeru določanja liste kandidatov s strani politične stranke s podporo volivcev, 43. člen ZVDZ), saj ni mogoče posameznega kandidata, ki je podal pisno soglasje, ki je po določbi 50. člena ZVDZ nepreklicno, in bil zakonito in po pravilnem postopku uvrščen na listo kandidatov, samovoljno in arbitrarno črtati s seznama.
volitve v Državni zbor - liste kandidatov - zastopanost obeh spolov
V obravnavanem primeru je bila lista kandidatov zaradi nespoštovanja šestega odstavka 43. člena ZVDZ nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov, ki sta jih predlagatelja določila za 5. volilno enoto. K odpravi takih nepravilnosti – torej drugačnemu vsebinskemu določanju liste kandidatk in kandidatov – pa predlagateljev volilna komisija skladno z zakonom ni dolžna pozivati.