ZRLI člen 50, 52, 52/4, 53b, 53b/3. ZVRK člen 1, 1/3, 3, 3/1, 3/2, 3/6, 4, 4/1, 17, 17/3. ZVS člen 2, 4, 4/1, 8. URS člen 3, 7, 39, 41, 42, 44, 90. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
referendum - zakonodajni referendum - ugotovitev izida glasovanja - referendumska kampanja - organizator referendumske kampanje - nepravilnosti v postopku izvedbe referenduma - javni zavod - verska skupnost - zdravniška organizacija - svoboda izražanja - ločitev države od verskih skupnosti - informiranje volivcev - pravica do informiranosti - poštenost referendumskega postopka - vpliv na referendumski izid
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid.
Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora.
Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji.
Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
volitve v Državni zbor - določanje kandidatne liste - člani politične stranke - pravila politične stranke
Kandidatno listo je mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Glede na pravila stranke, ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji te stranke. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni.
volitve v Državni zbor - določanje kandidatne liste - tajno glasovanje - pravila politične stranke - člani politične stranke
Izpodbijana odločitev temelji na dveh nosilnih stališčih o ugotovljenih (vsebinskih) pomanjkljivostih, s katerimi je obremenjena lista kandidatov v celoti, in sicer na neizpolnjevanju zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem, in na nezadostnem številu podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Navedena razloga vsak zase utemeljujeta sprejeto odločitev, zato pritožba, s katero se izpodbija le eden od njiju - v konkretnem primeru pritožnik graja odločitev glede zahtevanega števila predloženih podpisov podpore volivcev - ne more imeti uspeha.
Kandidatno listo je mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Glede na pravila stranke, ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji te stranke. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni.
V tem upravnem sporu je predmet preizkusa pravilnost in zakonitost izdane odločbe in se torej presoja vprašanje izpolnjenosti zakonskih pogojev za vložitev liste kandidatov, ne pa politične vsebine oziroma programa stranke, s katerim ta želi na volitvah uspeti.
volitve v Državni zbor - določanje kandidatne liste - volilna konferenca - stalno prebivališče v volilni enoti - zapisnik volilne konference
Glede na podatke o naslovih stalnih prebivališč udeležencev volilne konference trije od udeležencev, ki so sodelovali pri potrjevanju liste kandidatov, nimajo stalnega prebivališča na območju volilne enote, za katero se je določalo kandidatno listo, in ne dva, kot je ugotovila toženka. Zato, tudi če so o kandidatni listi odločali trije od petih udeležencev, imata največ dva od njih stalno prebivališče v volilni enoti, za katero so določali kandidatno listo. Odločitev toženke, da je treba kandidatno listo obravnavati po četrtem odstavku 43. člena ZVDZ in ne po tretjem odstavku istega člena, zato ji ni bilo predloženo zadostno število podpisov volivcev, je torej pravilna.
Iz zapisnika o volilni konferenci sploh ni razvidno, o katerih kandidatih so člani stranke glasovali na volilni konferenci, kar je razlog za zavrnitev volilne liste po prvem odstavku 56. člena ZVDZ. Ker je to pomanjkljivost mogoče odpraviti le s ponovitvijo volilne konference, saj gre za vsebinsko pomanjkljivost, tudi ni mogoče zahtevati njene odprave v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ.
volitve v Državni zbor - določanje kandidatne liste - tajno glasovanje - vsebinska pomanjkljivost - pravila politične stranke - člani politične stranke
Toženka je listo kandidatov utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem. Ker gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost, te napake tudi ni mogoče odpraviti drugače kot z novim izvajanjem volilnih opravil.
Jedro izpodbijane odločitve zaradi nezadostnega števila podpisov ni v tem, da je bil za določitev kandidatov uporabljen delegatski model, pač pa v tem, da so po Pravilih stranke delegati lahko ne le člani stranke, temveč tudi njeni simpatizerji. Pritožbene navedbe bi sicer bilo mogoče razumeti v smeri, da so bili vsi delegati v konkretnem primeru člani stranke, vendar tega iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati ali preveriti. Breme izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji, pa je na predlagatelju.
volitve v Državni zbor - določanje kandidatne liste - tajno glasovanje - vsebinska pomanjkljivost - pravila politične stranke - člani politične stranke
Toženka je listo kandidatov utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem. Ker gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost, te napake tudi ni mogoče odpraviti drugače kot z novim izvajanjem volilnih opravil.
Jedro izpodbijane odločitve zaradi nezadostnega števila podpisov ni v tem, da je bil za določitev kandidatov uporabljen delegatski model, pač pa v tem, da so po Pravilih stranke delegati lahko ne le člani stranke, temveč tudi njeni simpatizerji. Pritožbene navedbe bi sicer bilo mogoče razumeti v smeri, da so bili vsi delegati v konkretnem primeru člani stranke, vendar tega iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati ali preveriti. Breme izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji, pa je na predlagatelju.
varstvo volilne pravice - volilni spor - pravočasnost vloge
DVK je pravilno prepoznala, da se vloga z dne 19. 6. 2024, ki jo je tožnik podal kot volivec, lahko nanaša le na nepravilnosti pri delu volilnih organov, ta pa bi morala biti vložena v treh dneh od dneva glasovanja (kar nesporno ni bila).
referendum - izpodbijanje izida - prepozna pritožba - štetje roka
Zoper poročilo DVK o izidu glasovanja na referendumu se lahko pritožba vloži v roku treh dni po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenij, vloži pa jo lahko vsak glasovalec (prvi odstavek). Glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe se na podlagi 55. člena ZRLI upošteva 4. člen ZVDZ, ki določa, da roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek) ter da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek). To pomeni, da mora pritožnik vložiti pritožbo zoper poročilo DVK v treh dneh od objave poročila neposredno pri Vrhovnem sodišču, ki je pristojno za odločanje o tej pritožbi (drugi odstavek 53.a člena ZRLI). Če sodišče dejansko prejme vlogo po izteku tega roka, je pritožba vložena prepozno.
volitve v Državni zbor - ugovor zoper delo volilnega odbora - pristojnost Vrhovnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča - zavrženje
Sodno varstvo volilne pravice se pri volitvah v državni svet v primerih, ko je v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZVDZ vložen ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, zagotavlja pred Ustavnim sodiščem, a šele po predhodno izvedenem postopku s pritožbo v državnem svetu.
volitve v državni svet - samostojni poklic - samostojni podjetnik posameznik
Pojem „samostojnega poklica“, ki ga določa 96. člen Ustave Republike Slovenije pri opredelitvi sestave Državnega sveta se povezuje s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Pri volitvah v Državni svet se zato štejejo kot predstavniki samostojnih poklicev le tisti člani Inženirske zbornice Slovenije, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne (poklicne) dejavnosti, niso pa to tudi tisti, ki so kot delojemalci zaposleni pri pravnih in fizičnih osebah.
volitve državnega sveta - društvo - statut društva - upravni odbor - zavrnitev kandidature
Iz Statuta izhaja, da akte društva sprejema občni zbor, kar pomeni, da določitev kandidature za Državni svet RS s strani upravnega odbora na podlagi Pravilnika, ki ga ni sprejel občni zbor, ni v skladu s Statutom. Zavrnitev kandidature tako predlaganega kandidata (z izpodbijano odločbo DVK) je zato pravilna.
volitve predsednika republike - kandidatura - kvalificiran predlagatelj - društvo - podpisi volivcev
Pritožnik (društvo) ne more biti uspešen s svojimi ugovori, da je kvalificiran predlagatelj, ker določba 10. člena ZVPR društev izrecno ne izključuje izmed predlagateljev kandidatov za predsednika republike. Ta zakonska določba je namreč povsem jasna in nedvoumna, njen zapis pa ne omogoča drugačne razlage, kot da je z njo določeno, kdo lahko predlaga kandidate za predsednika republike in ne kdo tega ne more storiti. Smiselno so torej s to določbo kot predlagatelji izključeni vsi, ki v njej niso izrecno našteti.
Tudi skupina članov nekega društva mora za uspešno vložitev kandidature izpolniti enake zakonske pogoje kot vsaka druga skupina volivcev, ki ni organizirana v društvo. Kot že omenjeno, je eden od temeljnih pogojev za to pet tisoč podpisov volivcev na obrazcu P-1, ta pogoj pa v obravnavani zadevi nesporno ni izpolnjen.
Že iz pritožbenih navedb oziroma pritožbi priložene izjave izhaja, da je volilna komisija odločala o vlogi stranke in da je odločitev o potrditvi liste kandidatov v skladu z njeno vlogo. Vlagatelj liste namreč v svoji izjavi, na katero se pritožnik sklicuje, sam navaja, da je popravek oziroma spremembo na vlogi podpisal. V takem primeru pa je glede vprašanja pravnega interesa za sodno varstvo volilne pravice bistveno, da se izpodbijana odločitev nanaša na vlogo, kakršno je popravil oziroma spremenil sam vlagatelj in da se izpodbijana odločitev sklada s to vlogo. To pomeni, da drugačne, za pritožnika ugodnejše odločitve, na podlagi navedene vloge VKVE ne bi mogla sprejeti. Tudi če bi Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi, VKVE glede na popravljeno oziroma spremenjeno vlogo ne bi mogla odločiti o vlogi, kakršna je bila prvotno vložena. Pritožnik si torej z vsebinsko odločitvijo Vrhovnega sodišča o njegovi pritožbi ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - volitve v Državni zbor
V skladu s prvim odstavkom 105. člena ZVDZ mora pritožnik vložiti pritožbo zoper odločbo volilne komisije v 48 urah od prejema odločbe neposredno pri sodišču. Roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve. Če sodišče dejansko prejme vlogo po izteku tega roka, je pritožba vložena prepozno. Zaradi posebne zakonske ureditve v ZVDZ je glede rokov in načina vlaganja vlog z namenom zakonite in pravočasne izvedbe volitev v državni zbor izključena uporaba drugih procesnih zakonov, v katerih se dan oddaje priporočene pošiljke na pošto šteje za dan, ko je organ prejel vlogo (npr. drugi odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ali drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku).
volitve v Državni zbor - zavrnitev liste kandidatov - pritožba zoper zavrnitev liste kandidatov - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Za presojo pravočasnosti vložene pritožbe je bistveno, ne samo kdaj se je pritožnik seznanil z odločitvijo in razlogi zanjo, ampak tudi, kdaj je Vrhovno sodišče prejelo pritožbo. Ker sam pritožnik v pritožbi navaja, da je izpodbijano odločbo osebno prevzel dne 28. 3. 2022 ob 12.45 uri, se je upoštevaje navedeni datum in čas seznanitve pritožbeni rok iztekel 30. 3. 2022 ob isti uri. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo prejelo šele naslednji dan, to je 31. 3. 2022 ob 8.00 uri (podatki na dohodnem žigu), je ta prepozna, ne glede na to, kdaj je bila vložena priporočeno po pošti. Zaradi posebne zakonske ureditve v ZVDZ glede rokov in načina vlaganja vlog z namenom zakonite in pravočasne izvedbe volitev v Državni zbor je izključena uporaba drugih procesnih zakonov, v katerih se dan oddaje priporočene pošiljke na pošto šteje za dan, ko je organ prejel vlogo.
dovoljenost pritožbe - volitve v Evropski parlament - varstvo volilne pravice - pristojnost Vrhovnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča
Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, za katere ga pooblašča zakon. Poleg tega pa je Vrhovno sodišče lahko volilni sodnik samo v tistih fazah volilnih opravil, kjer tako določa zakon, in sicer v fazi potrditve kandidatur, v kasnejših fazah po končanih volitvah pa je volilni sodnik Ustavno sodišče. Ne v ZVPEP ne v Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ), namreč pristojnost Vrhovnega sodišča za presojo zakonitosti rezultata volitev ni določena.
ZVDZ člen 51, 51/1, 105, 105/1. ZVPEP člen 7, 7/1.
volitve v Evropski parlament - varstvo volilne pravice - glasovnica - dovoljenost pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom Državne volilne komisije, je zgolj opredeljena oblika in vsebina glasovnice, določena v 7. in 20. členu ZVPEP. Ta sklep v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice.
ZVDZ člen 103, 105. ZVPEP člen 5, 7, 7/1. URS člen 157.
volitve v Evropski parlament - volilni spor - dovoljenost pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija - glasovnica - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Z izpodbijanim dopisom Državne volilne komisije (DVK), ki ga je podpisal njen predsednik, ni bilo odločeno o nobenem vidiku pritožnikove volilne pravice, ampak je bila zgolj pojasnjena vsebina glasovnice, določena v 20. členu ZVPEP, ki med drugim vsebuje zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa tudi zaporedne številke ter imena in priimke kandidatov. Dopis tako v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice. To ne izhaja niti iz pritožnikove vloge, saj ni sporno, da je bila pritožnikova lista kandidatov potrjena in to z vsebino, ki je določena v prvem odstavku 51. člena ZVDZ, torej z osebnimi podatki kandidatov, med katerimi so navedeni stopnja izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov in delo, ki ga opravlja posamezni kandidat.
pravočasnost pritožbe - rok za vložitev pritožbe - volitve v državni svet - nadomestne volitve - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Po določbi 10. člena ZDSve se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe, sodišče pa mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe.