Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko drugače urejena kot v ZUP le v posebnem zakonu, ne pa tudi v podzakonskem aktu. V obravnavanem primeru ZJC ne določa roka, v katerem je potrebno vložiti vlogo za izdajo nadomestne vinjete, pač pa to določa Uredba o cestninskih cestah in cestnini. Določitev roka za uveljavljanje neke pravice ne more biti predmet urejanja v podzakonskem predpisu, saj gre za vprašanje upravnega postopka, ki se skladno s 3. členom ZUP lahko ureja le v posebnem zakonu, ne pa tudi v podzakonskem aktu.
ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/3, 19/4. ZJC člen 2, 2/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna pot - javna korist - obstoj javne koristi - cestni promet
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
javna cesta - inšpekcijski ukrep - kršitev pravil postopka - skrajšani ugotovitveni postopek - nepremičnina v zasebni lasti
Ker niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku, bi moral organ upoštevati postopkovna pravila, ki veljajo za posebni ugotovitveni postopek in stranki pred izdajo odločbe dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V ponovljenem postopku bo moral organ najprej ugotoviti, ali javna pot res poteka po zasebnem zemljišču, kakor zatrjuje tožnik ali ne.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32, 32/2, 66, 66/3. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 280, 280/1. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ničnost odločbe - nezmožnost izvršitve - javna cesta - komunalni vodi
Denacionalizacijske odločbe, s katero je v last in posest vrnjena nepremičnina, ki po zakonu šteje za javno cesto, ni mogoče izvršiti, saj so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
Komunalni vodi, ki potekajo pod zemeljskim površjem nepremičnine, niso sestavina te nepremičnine, zato ne predstavljajo ovire za vrnitev nepremičnine iz drugega odstavka 32. člena ZDen.
javna cesta - občinska javna cesta - varovanjaeobčinske ceste in prometa - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste
Sodišče nima pomislekov o tem, da je prvostopenjski organ nedoločenim pravnim pojmom v določbi tretjega odstavka 31. člena Odloka o občinskih cestah Občine Jesenice pravilno določil vsebino, upoštevajoč pri tem namen pozitivnopravnih določb o varovalnem pasu ceste. Po teh namreč varovalni pas skupaj s cesto spada v območje ceste, raba prostora v varovalnem pasu ceste pa je omejena v interesu varnega odvijanja prometa, bodočega razvoja prometa in varovanja videza ceste. Zato je prvostopenjski organ mogel šteti, da bi bili prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve s predlaganim posegom v območje ceste z dejanskimi stanji nemožnosti uporabe dela (območja) ceste, ki predstavlja predmetni del varovalnega pasu ceste, s strani pešcev kot udeležencev v prometu za varno peš hojo, in nemožnosti bodoče izgradnje pločnika za pešce na predmetnem delu varovalnega pasu ceste;
ZUreP-1 člen 10, 14, 16, 19, 92, 93, 93/3. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2. ZUS-1 člen 39.
razlastitev - uvedba razlastitvenega prostora - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z odlokom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1.
Zces-1 člen 97, 97/1, 97/2, 114, 118, 118/1, 118/1-1, 118/1-7. Odlok o občinskih cestah v Občini Šenčur člen 30, 30/5, 54, 54/1, 54/1-6.
ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - zagotovitev polja preglednosti - stvarna pristojnost občinskega inšpektorja
Ograja, ki jo je tožnik postavil v varovalnem pasu občinske ceste, onemogoča pregled skoznjo in je višja kot je to določalo dano soglasje, zato je občinski inšpektor ukrep izrekel skladno z določbami Odloka o občinskih cestah v Občini Šenčur.
razlastitev - obstoječa javna cesta - odškodnina v primeru razlastitve - status zemljišča
Iz določb ZJC-B in ZUreP-1 ne izhaja, da se mora odškodnina v primeru razlastitve na podlagi 19. člena ZJC-B določiti v razlastitveni odločbi, zato ugotavljanje (spornega) statusa zemljišča v postopku razlastitve ni potrebno.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Če je razlastitveni namen že dosežen oziroma avtocesta že zgrajena, pa to ne pomeni, da ni več pogojev za razlastitev, saj gre za pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, lastništvo pa je treba urediti tudi za obstoječe javne ceste.
Za to, da ni določil roka iz 102. člena ZUreP-1 – rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo – je upravni organ navedel logičen razlog (da je avtocesta že zgrajena). Rok iz 102. člena ZUreP-1 razlaščencu varuje pravico do vrnitve nepremičnine, če namen, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena, ni uresničen (111. člen ZUreP-1). Če je nesporno, da je bila avtocesta že zgrajena, pa v tej pravici tožnik ne more biti oškodovan.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - ponudba za odkup
Tožnikova nepremičnina se nahaja v trasi deviacije glavne ceste, kot izhaja iz lokacijskega načrta, zato je organ, ko je sprejel navedbo razlastitvenega upravičenca, da z drugo nepremičnino za dosego istega namena ne razpolaga, v smislu tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 popolno ugotovil dejansko stanje. Tožnik pa ne v upravnem postopku, ne s tožbo ne izkazuje drugače. Upravni organ se je opredelil tudi do elementov načela sorazmernosti iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1. Tudi, če je nepremičnina, ki je predmet razlastitve za tožnika ekonomsko pomembna, njen pomen ne more presegati njene običajne rabe, ki je gozd (ali njene ekonomske vrednosti). Pravilno pa je organ uporabil tudi določbo 97. člena ZUreP-1. Tožnik je namreč prejel osnutek pogodbe, med vročitvijo ponudbe in vložitvijo zahteve za razlastitev pa je minilo 30 dni, kar pomeni izpolnitev formalnega pogoja. Ponudba, posredovana tožniku, je vsebovala ceno, ki je tožnik ne sprejema, kar je zanj glavni razlog, zaradi katerega nasprotuje razlastitvi. Vendar pa določitev odškodnine ni del razlastitvenega postopka.
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ člen 13, 13/4, 13/4-3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 224.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - lokalna cesta - sofinanciranje obnove lokalne ceste - investicijska dokumentacija - podatki o upravljavcu investicije - nepopolna vloga
Investicijska dokumentacija, ki je del vloge tožeče stranke, ne vsebuje osnovnih podatkov o prihodnjem upravljavcu prijavljene investicije z žigi in podpisi odgovornih oseb, kar je vsebinska pomanjkljivost vloge in ne formalna pomanjkljivost, ki bi se jo dalo odpraviti z njeno dopolnitvijo.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - začasna zapora prometa
Potek obstoječe (kategorizirane) javne ceste po nepremičnini ter potekanje cestnega prometa po njej ob vložitvi zahteve za razlastitev sta okoliščini, glede na kateri se po zakonu šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, izkazana (tretji odstavek 19. člena ZJC-B). Začasna zapora prometa, samovoljno vzpostavljena s strani tožnikov v teku razlastitvenega postopka, ki je po odločbi inšpektorja morala biti odstranjena, ni okoliščina, ki bi bila glede na navedeno določbo relevantna za ugotovitev javne koristi.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - izgradnja občinske javne ceste - javna korist - obstoj javne koristi - občinski lokacijski načrt - določitev roka izvedbe del - zagotovitev finančnih sredstev
Predmetna nepremičnina je v občinskem lokacijskem načrtu predvidena za izgradnjo občinske javne ceste, zato je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve.
Rok v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, zaradi katerega je bila razlastitev predlagana, se v skladu s 102. členom ZUreP-1 določi v odločbi o razlastitvi in ne že v odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka.
ZVCP-1 člen 184, 185, 186. ZUP člen 138, 138/1, 138/1-9.
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Sodišče mora preveriti, ali je upravna enota napotila tožnico na kontrolni zdravniški pregled na podlagi predloga zakonitega predlagatelja in če je predlog zakonitega predlagatelja vseboval razloge za sum, da tožnica telesno ali duševno ni zmožna za vožnjo motornega vozila.
Predlog je vseboval razloge za sum o telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila. Razlogi za sum so bili podani z ugotovitvami, da je tožnica bila trikrat kaznovana s strani policistov zaradi prekoračitve hitrosti, nepravilnega parkiranja, neuporabe varnostnega pasu ter nenadnega zaviranja v povezavi s priznanjem tožnice policistom, da ima psihične probleme in da se tudi zdravi za psihično boleznijo, saj je bila v preteklosti tudi že prisilno hospitalizirana; v predlogu je navedeno tudi, da po mnenju policista kaže očitne znake nezanesljivega ravnanja.
ZJC člen 3, 3/1, 3/4, 82, 82/1. ZUS-1 člen 20, 20/3.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - kategorizacija javne poti - zakonitost občinskega odloka - varstvo cest in prometa - tožbena novota
Občina je na podlagi zakona dolžna kategorizirati občinske ceste v skladu z merili, ki jih določi vlada. V primeru, če ugotovi, da gre za javno cesto na zemljišču v zasebni lasti, je dolžna cesto tako ustrezno kategorizirati kot tudi s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče na katerem je cesta zgrajena. Kajti ZJC določa, da je občinska cesta v lasti občine.
Tožnika sta postavila količke v varovanem pasu javne poti ne da bi za njihovo postavitev predhodno pridobila soglasje občine. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je upravni organ pravilno izrekel inšpekcijski ukrep.
usposabljanje voznikov - soglasje za izvajanje usposabljanja - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj je organ ocenil, da tožnik ne izpolnjuje kriterija zahtevanih delovnih izkušenj na področju, za katerega je podal vlogo za izvajanje usposabljanja voznikov. To pomeni, da obrazložitev ne vsebuje elementov, kot jih določa 214. člen ZUP.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92-114. ZJC-B člen 19, 19/4.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
V obravnavanem primeru gre postopek razlastitve v zvezi z odsekom ceste, ki je namenjen širši uporabi, kar dokazujejo podatki štetja prometa za leto 2009. S tem je upoštevaje določbo 19. člena ZJC-B izkazana javna korist za razlastitev tožnikovega zemljišča.
ZVZelP člen 116, 116/7, 116/8. Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge člen 3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 43/3.
ukinitev nivojskega železniškega prehoda - stranka v postopku - pravni interes
Tožeče stranke ne izkazujejo pravne koristi, da sodelujejo v upravnem postopku, v zvezi z ukinitvijo nivojskega železniškega prehoda, upoštevajoč določbe ZVZelP in Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge.Dejanski interes za priznanje lastnosti stranke namreč ne zadošča. Stranski udeleženec je lahko le oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija - odločba o dovolitvi izvedbe pripravljalnih del - javna korist
ZUreP-1 v prvem odstavku 101. člena ne pogojuje izdaje odločbe o določitvi pripravljalnih del s predhodno izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Vendar pa je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da morajo biti pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ugotovljeni vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka (100. člen ZUreP-1); pri tem je treba upoštevati tudi, da javna korist ni izkazana že z izkazom razlastitvenega namena iz 93. člena ZUreP-1, kar iz slednjega izrecno izhaja, pač pa da morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da je v primeru, kadar odločba o uvedbi razlastitvenega postopka (še) ni bila izdana, treba izpolnjevanje navedenih pogojev ugotoviti v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del.
Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti za posebni razlastitveni postopek, urejen v 19. členu ZJC-B za obstoječe ceste, namreč da se pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del mora ugotoviti temeljne vsebinske pogoje za uvedbo postopka razlastitve, čeprav formalno akta ni potrebno izdati. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je v 3. odstavku 19. člena ZJC-B za izkaz javne koristi treba ugotoviti dodatno še, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
ukrep občinskega inšpektorja - poseg v naravni pas - obrazložitev odločbe - izrek odločbe - javni interes - načelo sorazmernosti - bistvena kršitev določb postopka
Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi organ v vseh relevantnih določbah upošteval Uredbo o vrstah objektov glede zahtevnosti, zato se odločba ne da v zadostni meri preizkusiti z vidika zakonitosti in gre za bistveno kršitev določb postopka.
Tožnik je pred izdajo izpodbijane odločbe podal vlogo v smislu pridobitve soglasja za namestitev ograje glede katere je šlo za molk občinskega organa, kar je tožena stranka vedela, zato bi morala nujno z odločitvijo počakati, da bi občinska uprava odločila o vlogi za soglasje. To namreč v konkretni zadevi zahteva načelo sorazmernosti, kajti tožnik je prepričljivo utemeljeval, da je s postavitvijo ograje varoval kmetijsko zemljišče in zagotavljal varno pašo ter s tem svojo lastninsko pravico, tožena stranka pa glede na naravo in karakteristike predmetne javne poti in prometa na njej ni z ničemer utemeljila nujnosti takojšnje odstranitve ograje zaradi varstva javnih interesov.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe, pristojni organ ni navedel nobene pravne podlage, na podlagi katere je bila tožniku naložena obveznost. Tudi izrek je nedoločen, kaj ti vsebuje dva roka, 15 dni in 8 dni.