oglaševanje ob državni cesti - izdaja soglasja za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje direkcije za infrastrukturo
Na podlagi drugega odstavka 66. člena ZCes-1 sta gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih ob varovalnem pasu državne ceste dovoljeni le s soglasjem direkcije RS za infrastrukturo. Na podlagi tretjega odstavka 78. člena ZCes-1 se objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju lahko postavijo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.
ZGO-1 člen 154. ZCes-1 člen 5, 5/1, 5/5, 114, 118.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - prepoved uporabe javne ceste
Pristojnost za ukrepanje v primeru ogrožanja varne uporabe javne ceste, kot je to v obravnavanem primeru, je na inšpektorju za ceste, zato gradbena inšpektorica tožniku ne more prepovedati uporabe pločnika kot dela javne ceste.
razlastitev - postopek razlastitve - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Organ je zahtevo tožnice pravilno zavrnil iz razloga, ker ob uveljavitvi ZJC-B ni bil izpolnjen pogoj, da bi bilo zemljišče, ki je predmet razlastitve, tedaj že del rekonstruirane državne ceste. Po določbah 19. člena ZJC-B je mogoče razlastiti le zemljišča za obstoječe javne ceste oziroma za potrebe rekonstrukcij na takih cestah, če je ob uveljavitvi novele ZJC-B stanje premoženjsko pravno neurejeno, tako da tedaj obstoječa javna cesta skupaj z morebitnim rekunstruiranim delom poteka po zemljišču v zasebni lasti (oziroma - po prvem odstavku tega člena „ki je v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena zakona“, kar pomeni, da ni v lasti Republike Slovenije ali občine), ob nadaljnjem pogoju, da je izkazana javna korist na način, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po taki obstoječi cesti poteka poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona; to je, da gre za prometno površino splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.
ZJC člen 2, 2/1. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2-24. ZUreP-1 člen 101, 101/1.
razlastitev - javna cesta - dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija
V obravnavanem primeru je namen razlastitve v tem, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožečih strank, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta (sicer tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - zaprtje ceste - stroški postopka
Šteje se, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Ker gre torej v sporni zadevi za poseben postopek razlastitve, za vložitev zahteve razlastitveni upravičenec ni bil vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1.
Drugostopenjski organ je pravilno uporabil določbo prvega odstavka 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku. Pritožbo, s katero niso uspeli, so vložili razlastitveni zavezanci, zato je nasprotni stranki, to je razlastitveni upravičenki, tudi ob upoštevanju drugega odstavka 9. člena ZUP pravilno priznan strošek za sestavo odgovora na pritožbo.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - potek javnega cestnega prometa
Pogoj za začetek postopka razlastitve je izkazana javna korist, če je po tistem delu cestišča v času vložitve zahteve za razlastitev potekal javni cestni promet. Sodišče ne dvomi v verodostojnost opravljenega štetja prometa na cestnem delu s strani občine kot razlastitvene upravičenke. Sicer pa iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da so bile zapore ceste dane samo za tovorni promet in izdane tudi odločbe o odstranitvi cestnih ovir, postavljenih s strani tožnikov, kar pomeni, da je bil cestni promet oviran zaradi njunega protipredpisnega ravnanja.
ZUP člen 153, 153/3, 221, 221/1, 221/3, 221/4. ZUS-1 člen 42.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - sklep o prekinitvi postopka - začasna odločba - združitev zadev
Če je inšpekcijski organ izdal več odločb, to ne pomeni, da gre vsakič za nov postopek, ampak gre ves čas za en postopek, v katerem tožena stranka in prvostopenjski organ zatrjujejo, da gre za nedovoljeno zaporo javne poti, tožnik pa, da ne gre za zaporo javne poti. Sodišče se strinja s tožbeno navedbo, da v prekinjenem postopku prvostopenjski organ ne bi smel izdati nobene odločbe niti delne ne in če bi želel izdati kakršnokoli odločbo, bi moral najprej odločiti, da se prekinjeni postopek nadaljuje.
Tožnik se zoper sklep o prekinitvi postopka ni pritožil, kar pomeni, da je ta postal dokončen. Ta sklep pa ne določa samo prekinitve postopka, ampak hkrati nalaga tožniku tudi obveznost, da do rešitve predhodnega vprašanja ne sme spreminjati stanja in javne poti oziroma ga mora ohraniti tako, kot je bilo na dan 28. 9. 2011. Če se postopek prekine, je smiselno, da se ob tem izda tudi akt-začasna odločba, s katero se če je to glede na okoliščine primera neogibno potrebno, še pred koncem postopka začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja. Taka odločba se izda na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda (prvi odstavek 221. člena ZUP). Po mnenju sodišča se sklep o prekinitvi postopka z dne 30. 1. 2012 lahko smiselno šteje, da ima pod točko 2. izreka značaj začasne odločbe ne glede na to, da se akt imenuje sklep, saj je v tem delu sklepa prvostopenjski organ tudi naložil tožniku, da mora na poti ohraniti tako stanje, kot je bilo na dan 28. 9. 2011.
voznik začetnik - vozniško dovoljenje - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za opravo programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov - zamuda roka
Rok iz četrtega odstavka 53. člena ZVoz je materialni prekluzivni rok, ki ima za posledico izgubo veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj se novo vozniško dovoljenje izda le na podlagi ponovno opravljenega vozniškega izpita. To pa pomeni, da navedenega roka ni mogoče podaljšati.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - javna cesta - javna pot
V primeru javne ceste iz 19. člena ZJC-B gre tako za ceste kot za poti, ki so bile kategorizirane kot javne, z nadaljnjo skupno lastnostjo, da potekata obe po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot to določa prvi odstavek 3. člena ZJC (občina oziroma država) oziroma sedaj Zakon o cestah.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - preglednost ceste
Upravni organ je v skladu s svojimi pristojnostmi opravil meritev preglednosti na odseku kategorizirane javne ceste in pravilno ugotovil, da vegetacija oziroma živa meja presega 1 m višine, kar vpliva na preglednost križišča.
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - pogoji za izdajo soglasja - dopustnost gradnje - nadstrešek - pristojnost soglasodajalca
Vsebine in dosega odločanja o izdaji soglasja ni mogoče širiti na splošen preizkus skladnosti predložene projektne dokumentacije s prostorskimi akti, tehničnimi predpisi in zakonodajo.
ZCes-1 člen 66, 66/5, 66/5-3, 78, 78/3, 125. Pravilnik o projektiranju cest člen 56, 56/3.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
V spornem primeru je varovalni pas upoštevan, ker naj bi bila po priloženem elaboratu panoja postavljena izven pasu, ki je namenjen za prometno signalizacijo in izven preglednega trikotnika. Sporno pa je, ali se je upoštevala določba tretjega odstavka 56. člena Pravilnika o projektiranju cest, glede na to, da bi bil prvi jumbo pano, ki sicer že stoji, oddaljen od križišča 15 m, drugi jumbo pano pa 30 m, kar ni skladno s to določbo Pravilnika. Ta člen namreč določa, da je konstrukcijo in objekt za obveščanje ali oglaševanje dopustno postaviti ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred, oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem. Tega pogoja pa panoja ne izpolnjujeta.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - načelo enakega varstva pravic
Za izdajo soglasja je v obravnavanem primeru za postavitev objekta za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste potrebno presoditi, ali ne bi bili prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej.
Ustavno načelo enakega varstva pravic ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu.
ZPCP-2 člen 19, 32, 32/1, 32/1-2, 32/4. Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana člen 29.
pravica opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov - licenca za avtotaksi prevoze - odvzem pravice prevoza območja za pešce - vrnitev dovolilnice - izbris iz registra AJPES
Z izpodbijanim aktom je tožniku bila odvzeta pravica prevoza območja za pešce, ker tožnik nima več veljavne licence za opravljanje avtotaksi prevozov in je izbrisan iz evidence AJPES kot samostojni podjetnik. Tožnik pa mora dovolilnico vrniti v postavljenem roku.
Kot navaja tožena stranka, se tožnik zoper sklep o prekinitvi postopka ni pritožil, kar pomeni, da je ta postal dokončen in pravnomočen. Ta sklep pa ne vsebuje samo ugotovitve, da je postopek prekinjen, ampak hkrati nalaga tožniku tudi obveznost, da do rešitve predhodnega vprašanja ne sme spreminjati stanja javne poti oziroma ga mora ohraniti tako, kot je bilo na dan 28. 9. 2011. S tem v zvezi sodišče opozarja na to, da če se postopek prekine, je sicer smiselno, da se o tem izda tudi akt, če je to neogibno potrebno, da se začasno uredijo posamezna vprašanja, kot je bilo v tem primeru. Vendar pa bi prvostopenjski organ moral skladno z 221. členom ZUP o tem izdati začasno odločbo.
pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - javna korist
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Ker je bilo v posebnem ugotovitvenem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovljeno, da po sporni cesti poteka cestni promet in da gre za kategorizirano javno cesto, je bila s tem izkazana tudi javna korist za uvedbo postopka razlastitve tožničinih nepremičnin.
ukrep inšpektorja za ceste - objekt za obveščanje in oglaševanje - gradnja v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste - osvetljen objekt
V obravnavani zadevi je pravno odločilno le, da osvetlitev obravnavanega objekta ni v skladu s pogoji iz soglasja, danega za njegovo postavitev, kar med strankama ni sporno.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/1-1, 102, 102/1, 104, 104/1.
razlastitev - javna cesta - javna korist - nujni postopek - pogoji za nujni postopek - rok za pričetek gradnje
V obravnavanem primeru gre za razlastitveni namen iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, kar ni sporno, razlastitvena upravičenka je v zahtevi za razlastitev (vloženi 29. 11. 2010) nujni postopek predlagala in ga tudi, kot iz zahteve izhaja, utemeljila in obrazložila s sklicevanjem na roke izgradnje v Načrtu razvojnih programov 2009 do 2012 ter na te roke vezano zagotovljenost finančnih sredstev. Glede na pretek časa do odločitve o razlastitvi je organ izbiro nujnega postopka kot na aktualno oprl še na okoliščino, da se izgradnja obvoznice sofinancira iz sredstev Evropske unije, kar pomeni, da je potrebno spoštovanje časovnega načrta izvedbe gradnje. Kot nujni se po zakonu vodi le postopek za odločitev o razlastitvi (104. člen ZUreP-1) in ne tudi postopek za odločitev o uvedbi razlastitvenega postopka, zato tožnika brez podlage ugovarjata, da organ ne bi mogel spremeniti vodenja postopka v nujnega.
Razlastitvena upravičenka je v zahtevi predlagala, da se določi, da je dolžna pričeti z gradnjo v roku treh let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Ker mora biti rok določen tako, da razlastitvenemu zavezancu omogoča realizacijo pravice do vrnitve razlaščene nepremičnine po 111. členu ZUreP-1, kar pomeni, da njegov pričetek ne more biti vezan na bodoče negotovo dejstvo (kot je pravnomočnost gradbenega dovoljenja), in ker mora biti določen hkrati tako, da razlastitvenemu upravičencu omogoča realizacijo gradnje (kar pomeni, da v primeru infrastrukturnih objektov, kot je javna cesta, razlastitveni upravičenec more pridobiti vsa potrebna zemljišča ter upravna dovoljenja, potrebna za gradnjo), je po presoji sodišča organ mogel odločiti, da se gradnja mora pričeti v roku treh let po vročitvi odločbe.
vozniško dovoljenje - odvzem vozniškega dovoljenja - pogoji za odvzem vozniškega dovoljenja - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo
V skladu s členom 54 ZVoz, ki določa pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, se to lahko izda le, če je oseba telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom. Termin „duševna zmožnost“ torej določa zakon, zato so tožbeni ugovor v zvezi s tem neutemeljeni.
pogoji za razlastitev - javna korist - javna cesta
Javno cesto sestavljajo vsi elementi, navedeni v 8. členu ZCes-1, ti pa so podrobneje definirani v 2. členu ZCes-1. Javna cesta je torej dosti širši pojem kot cestišče, kot zmotno meni tožeča stranka. Sem razen cestišča sodijo tudi površine, ki so namenjene umestitvi cestnih naprav, kot podrobneje izhaja iz zgoraj citiranih določil 8. člena ZCes-1. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da naprave, potrebne za delovanje semaforjev, vključno z zemljiščem, na katerem stojijo, sestavljajo javno cesto. Ker pa sestavljajo javno cesto, ki je v uporabi in je bila v uporabi ob vložitvi zahteve za razlastitev, se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJC-B podana.