motorno vozilo - licenca - pravo EU - registracija - tujina
Položaj v katerem je tožeča stranka je slovenski zakonodajalec uredil v prvi točki prvega odstavka 33.a člena ZPCP-2, ki določa, da lahko domači prevoznik uporablja vozilo najeto v drugi državi članici, če je vozilo registriran v RS in dano v promet v skladu s predpisi RS. Torej zakonodajalec dopušča, da je vozilo najeto v drugi državi članici, ne pa da je tam tudi registrirano in dano v promet.
Zakonodaja torej dopušča, da slovenski izdajatelj licence izda kopijo za vozilo najeto v drugi državi članici (kjer podjetje nima sedeža) ne dopušča pa registracije in oddaje vozila v promet v drugi državi članici. V kolikor je vozilo registrirano in oddano v promet v "tuji" državi članici, je po veljavnih predpisih ta država članica pristojna za izdajo licence in njenih kopij.
ZJC-B člen 19, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 192/3, 201.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - kategorizacija cest
Za ugotovitev javne koristi po ZJC-B je bistveno, da cesta (pot) res poteka po razlaščenih nepremičninah, kar tožnik ugovarja. Organ dokazov, ki jih je predlagal tožnik za dokazovanje tega dejstva ni izvedel, oprl pa se je na pravnomočno odločbo o dovolitvi parcelacije. Nedvomno je s pravnomočno odločbo o parcelaciji določen obseg predlagane razlastitve, zato je bistveno ali je cesta (pot) res na parcelah, ki so bila z odločbo odmerjena, torej tam poteka in ali je bila v tem obsegu kategorizirana pred uveljavitvijo ZJC-B. V nadaljevanju pa bo moral organ tudi ugotoviti, ali je na parcelah, ki jih razlašča po ZJC-B, ob kategorizaciji potekal cestni promet, na način in po pravni podlagi kot je razloženo v prejšnjih odstavkih. V tem okviru je javna korist kot določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B ostala neugotovljena.
Z odločbo o dovolitvi pripravljalnih del je organ odločil zgolj o dovolitvi pripravljalnih del in posledicah, ki jih s tem v zvezi določa 201. člen ZUreP-2. Zgolj izrek izpodbijane odločbe ima lahko pravne posledice za stranke in edini postane pravnomočen. V odločbi o pripravljalnih delih zavzeta stališča upravnega organa v zvezi s presojo obstoja konkretne javne koristi po 192. členu ZUreP-2 so torej z vidika odločanja o razlastitvi nerelevantna. Tožnikove ugovore, ki se nanašajo na konkretno javno korist (nujnost; sorazmernost; ter da razlastitvena upravičenka razpolaga z drugo nepremičnino - drugi in tretji odstavek 192. člena ZUreP-2) bi organ moral presojati v fazi postopka razlastitve.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentjernej je v delu, v katerem je kot javno cesto kategoriziral nepremičnino v njuni lasti, v nasprotju z Ustavo. Dejstvo o neustavnosti Odloka v delu, ki se nanaša na nepremičnino tožnikov, namreč ni pravno pomembno za presojo v tem primeru. Zakonska ureditev, ki dovoljuje razlastitev zaradi prevzema obstoječe gospodarske javne infrastrukture (drugi odstavek 192. člena, prva alineja prvega odstavka 193. člena, peti odstavek 194. člena ZUreP-2), namreč že sama po sebi predpostavlja, da je tak objekt zgrajen na nepremičnini, ki ni v lasti države ali občine, temveč je v zasebni lasti. Če tak objekt ne bi bil zgrajen na nepremičnini v zasebni lasti, razlastitev ne bi bila potrebna. Izrečen ukrep tako ni nezakonit iz razloga, ker gre za cesto, kategorizirano kot javno cesto z neustavnim Odlokom.
razlastitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javna cesta
Razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ko ima razlastitveni zavezanec zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični dejansko (že) omejeno, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Če do tega ne pride v roku 30 dni od poziva, lahko vloži zahtevo za razlastitev.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objekta - občinska cesta - varovalni pas - soglasje za postavitev objekta - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasni, da je raba prostora omejena ter da je gradnja in rekonstrukcije gradbenih posegov ter postavitev kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste dovoljena le s soglasjem pristojne občinske službe. Hkrati pa navaja, da gre za poseg na zemljišče javne poti brez soglasja. Ker gre za dve različni pravni terminologiji zemljišč po ZCes-1, se sodišče strinja s stališčem tožbe, da gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe ter se izpodbijane odločbe v bistvenih okoliščinah glede pravne narave zemljišča, na katerem je postavljen sporni zid, kot tudi podlage za izdajo izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
odjava vozila iz prometa - letna dajatev za vozila - plačilni nalog - prenehanje obveznosti
V primeru uničenja vozila bi obveznost plačila dajatve prenehala le v primeru, da bi tožnik predložil potrdilo o uničenju vozila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Z drugimi besedami, tudi zgolj dejstvo, da je bilo vozilo predano na odpad in uničeno, če ni z ustreznim potrdilom izkazano, da je bilo vozilo uničeno v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ne zadostuje za prenehanje obveznosti plačila dajatve.
Namen zakonske ureditve, ki postavlja dodaten pogoj za podaljšanje vozniškega dovoljenja osebam z dopolnjenim 70. letom starosti in tudi skrajšuje obdobje, za katero se po tem letu starosti vozniško dovoljenje izda oziroma podaljša, je razviden iz zakonodajnega gradiva za sprejem ZVoz-1. Preverjanje telesne in duševne zmožnosti za vožnjo motornega vozila ob dopolnitvi določene starosti in pogostejše preverjanje teh sposobnosti po tej starosti je utemeljeno z namenom zviševanja ravni varnosti vseh udeležencev v prometu.
ZJC člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3/2, 3/6. ZJC-B člen 19, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 39, 39/1, 39/3, 39/7.
razlastitev - javna cesta - javni interes - javna korist - test sorazmernosti
Odvzem lastninske pravice na zemljiščih z javnimi cestami se razlikuje od razlastitve po ZUreP-1. Gre za specialno ureditev; določbe ZUreP-1 pridejo v poštev le, če ZJC-B ne določa drugače. Ta je med drugim opredelil javno korist za razlastitev teh nepremičnin: podana je, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet. Slednje pomeni, da prometne površine splošnega pomena vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Prosta uporaba obsega koriščenje s strani vseh ali določenih vrst cestnega prometa.
Javne ceste so državne in občinske. Med občinske ceste spadajo tudi lokalne ceste in javne poti. S posamezno kategorijo javne ceste pa je začrtan njen namen oziroma uporaba. Jasno je, da ni vsaka javna cesta namenjena vsakršni uporabi vseh.
Ker razlaščeno zemljišče izpolnjuje kategorizacijska merila za javno pot in po njem poteka cestni promet, je javna korist po tretjem odstavku 19. člena ZJC-B podana. Tega ne spremeni dejstvo, da bi lahko lastniki sosednjih zemljišč dosegli dostop do svojih nepremičnin s pomočjo služnosti ali nujne poti.
Četrti odstavek 59. člena ZVoz-1 določa splošno pravilo, da se dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G izda z veljavnostjo 10 let. Izjemo od tega pravila, ki jo je kot tako treba razlagati restriktivno, določa nadaljnja poved, da se po dopolnjeni starosti 70 let vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo petih let. Ker tožnica v času podaje vloge za podaljšanje vozniškega dovoljenja še ni dopolnila 70 let, zanjo omenjena izjema ne more veljati. To ne izhaja niti iz hkratne uporabe šestega odstavka 59. člena ZVoz-1, na kar se sklicuje toženka, saj se ta določba nanaša le na imetnika vozniškega dovoljenja, ki v času, ko je podaljšanje relevantno, torej v času ko zaprosi za podaljšanje, dopolni starost 70 let, kar pa prav tako ne velja za tožnico. Če bi zakonodajalec želel, da se veljavnost vozniških dovoljenj v vsakem primeru omeji do dopolnjenega 70. leta starosti, bi moral to jasno zapisati, kot je to zapisal z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1D, Ur. l. RS 43-832/2022).
Sodišče sodi, da je v okoliščinah tega primera, ko je tožnik z ustrezno mero prepričanja uspel izkazati, da so vsebinski pogoji za postavitev panoja tudi po predvideni rekonstrukciji ceste že bili presojani, namenu zakona zadoščeno tudi z milejšim ukrepom, to je ukrepom po 5. alineji prvega odstavka 118. člena ZCes-12, zato ga je po presoji sodišča dopustno uporabiti. V izpodbijani odločbi tako ni ustrezno obrazložena izbira ukrepa, obrazložitev tožene stranke glede možnosti izbire pa je v okoliščinah tega primera materialnopravno zmotna.
postavitev prometne signalizacije - uradna oseba - pooblastilo za odločanje - pravica do izjave
Župan do zaposlenih v upravi samoupravne lokalne skupnosti ne nastopa v vlogi predstojnika v smislu prvega odstavka 30. člena ZUP, saj ta položaj pripada direktorju občinske uprave.
Nevročitev elaborata tožnikoma v obravnavanem primeru ni vplivala na njuno pravico do izjave in s tem tudi ne na pravilnost in zakonitost odločitve v zadevi. Na ustni obravnavi sta imela tožnika možnost seznaniti se z relevantnimi dejstvi in okoliščinami ter z vsebino elaborata. Poleg tega sta bila v vabilu na ustno obravnavo seznanjena, da je elaborat objavljen na spletni strani toženke oziroma, da ga je možno vpogledati na njeni oglasni deski.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 281, 281/1. ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-4.
varovalni pas ceste - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas ceste - ničnost odločbe - ponovno odločanje o zadevi - upravni postopek ni končan - zavrženje tožbe
V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim končan postopek odločanja. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke. V obravnavanem primeru je bilo z odločbo, s katero se je soglasje izreklo za nično, določeno, da se odpravijo vse pravne posledice tega akta, zadeva pa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. To pomeni, da postopek v tej zadevi ni končan, saj bo moral pristojni prvostopenjski upravni organ o zahtevku oziroma o vlogi tožnika za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste ponovno odločati in zato ni pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo.
inšpekcijski postopek - preglednost ceste - občinska cesta
Poudariti je, da sme upravni predpis zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originalnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje. Pravilnik v vsebinskem smislu ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki so v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi.
ZCes-1 člen 97, 118, 118/1, 118/1-2. ZUP člen 96a, 96a/1. ZIN člen 29.
varovalni pas občinske ceste - poseg v varovalni pas - vročitev - naslov za vročanje - vročanje - nepravilna vročitev
Vročevalec je ugotovil, kje tožnik dejansko prebiva in je bilo pisanje uspešno vročeno na B. v Ljubljani, kjer je tožnik pisanje tudi osebno prejel in izkoristil svojo procesno pravico do izjave v postopku. Torej zaradi načina vročanja tožniku niso bile kršene njegove procesne pravice, tudi sicer pa je bila po presoji sodišča vročitev pravilno opravljena.
Po ZIN ni potrebno, da bi se inšpekcijski nadzor predhodno najavil.
Po 97. členu ZCes-1 je poseg v prostor varovalnega pasu občinske ceste dovoljen le s soglasjem upravljavca občinske ceste. Inšpekcijski organ lahko ugotavlja le, ali je bilo soglasje izdano in ali je bil storjen poseg v varovalni pas občinske ceste, ne more pa v inšpekcijskem postopku ugotavljati, ali poseg vpliva na uporabo javne ceste.
ZCes-1 člen 114, 118. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - varovalni pas - poseg v varovalni pas - odstranitev objekta - pravni interes
Tožnikoma je bilo z dokončno izpodbijano odločbo naloženo, da odstranita objekte na njuni parceli št. 1444/1 k.o. ... Tožnika sta vložila izpodbojno tožbo, s katero sodišču predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi. Ker pa sta tožnika po lastnih zatrjevanjih sporne objekte odstranila, o čemer sta sodišču predložila dokazila in o čemer je sodišče obvestilo tudi toženo stranko, to pomeni, da do prisilne izvršitve odrejene obveznosti ne more (več) priti. Izpodbijana odločba zato za tožnika ne more več učinkovati tako, da bi bilo s tem poseženo v njun pravni položaj.
oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje za poseg v varovalni pas - varovalni pas ceste - načelo sorazmernosti
Prvostopenjski organ je ugotovil, da objekti ne ustrezajo več zahtevam, kot jih je vseboval elaborat. Zato je napačen zaključek, da objekti na kovinski konstrukciji soglasja sploh nimajo. Prvostopenjski organ, če meni, da kovinske konstrukcije niso ustrezne, bi lahko tožeči stranki kvečjemu očital, da so objekti postavljeni v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja, ali da se uporabljajo v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja.
Ni ustrezno obrazloženo načelo sorazmernosti. V kolikor je prvostopenjski organ menil, da kovinska konstrukcija, na katerih so objekti za oglaševanje, niso v skladu s soglasjem zato, ker objekti niso na betonski nogi, bi lahko uporabil milejši ukrep, to je odreditev, da se odpravijo nepravilnosti, če kovinska konstrukcija po njegovem mnenju ni ustrezna. V odločbi pa ni navedeno, zakaj se je odločil prav za najstrožji ukrep.
odjava vozila iz prometa - lastništvo motornega vozila
Tožnik v tožbi ne izpodbija dejanske ugotovitve toženke, da iz uradne evidence izhaja, da je lastnik odjavljenega motornega vozila znamke Renault, št. šasije ... Prav tako ne nasprotuje razlagi oziroma uporabi zakona, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani upravni akt. Tožnik niti posredno ne zatrjuje, da je lastništvo vozila prenesel oziroma da je izpolnil katerega od pogojev iz 16. člena ZDajMV, ki jih zakon predpisuje za prenehanje obveznosti plačevanja predmetne dajatve.
ukrep inšpektorja za ceste - varovalni pas ceste - postavitev objekta za oglaševanje - pravna podlaga - dovoljenje - vzdrževanje ceste - soglasje Direkcije za ceste - prehodno obdobje
Rdeča nit odločitev Vrhovnega sodišča je, da je treba za presojo zakonitosti namestitve oglasnih tabel v varovalnem pasu ceste uporabiti zakon, veljaven v času njihove postavitve. ZCes-1, ki se je uporabljal v času izdaje izpodbijane odločbe, namreč ni imel pravil, ki bi urejala že izvršene posege, to je posege, storjene pred njegovo uveljavitvijo.
Pravna prednica tožeče stranke bi morala izpolniti zakonsko predpisane pogoje (po ZCes do 6. 6. 1997; po ZJC od 7. 6. 1997 do 24. 4. 2015) in pridobiti dovoljenje organizacije za redno vzdrževanje cest (drugi odstavek 108. člena ZCes) oziroma soglasje Direkcije za ceste (prvi odstavek 68. člena ZJC) za postavitev oglasnih tabel. ZJC je celo predvidel petletni prilagoditveni rok (prvi odstavek 86. člena ZJC).
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti - pogoji za napotitev na kontrolni zdravstveni pregled
V tožnikovem primeru, kljub temu, da konkretna bolezen ni bila eksplicitno navedena v predlogu zdravnice specialistke in upoštevajoč zgoraj povzeto dejansko stanje o védenju tožnika, ni bilo dvoma, da se je sum zdravnice specialistke nanašal na tožnikovo izjavo o njegovem pitju alkohola.
Neutemeljena je tožbena trditev, da že naknadno pridobljeno zdravniško spričevalo dokazuje, da napotitev pred tem ni bila pravilna. Ravno temu je namreč napotitev namenjena, da se sum, ki mora obstajati za predlog za napotitev, z zdravniškim pregledom ovrže ali potrdi. Presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe o napotitvi na kontrolni zdravstveni pregled tako ni namenjena presoji utemeljenosti suma bolezenskega stanja, okvare ali hibe, ki je bila podlaga za izdano napotitev. Za napotitev na pregled namreč, kot jasno določa zakon, zadošča sum na bolezensko stanje, ki pa se (lahko) v okviru kontrolnega pregleda, ki je temu pravzaprav namenjen, potrdi ali pa ne.
ZCes-1 člen 97, 97/2, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 154, 155, 155/1.
inšpekcijski ukrep - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje za poseg v varovalni pas - prepoved retroaktivnosti
ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu občinske ceste. Zaradi tega je za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1. Prvostopenjski organ pa je začel in izvedel inšpekcijski postopek na podlagi ZCes-1. Tožeči stranki bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje le, če bi ZCes-1 tudi za objekte, ki so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznosti pridobitve soglasja iz 97. člena v zato določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje.