soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oglaševanje na območju državnih cest - molk organa - molk organa prve in druge stopnje - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - upravičeni razlogi za molk organa
Tožba zaradi molka drugostopenjskega organa je utemeljena. Za odločitev sodišča niti ni pomembno, ali je vloga za izdajo soglasja (o kateri odloča prvostopenjski organ) popolna ali ne. Glede na obseg sodne presoje je pomembno zgolj to, da je bila pritožba zaradi molka prvostopenjskega organa vložena, da o pritožbi, za katero toženka ne trdi, da bi bila pomanjkljiva, ni bilo odločeno in da toženka ni navedla nobenega razloga, zakaj v več letih o njej ni odločila.
ZVCP-1E člen 102, 102/2. ZVoz-1 člen 58, 58b, 58b/1, 59, 59/4, 59/5.
vozniško dovoljenje - veljavnost vozniškega dovoljenja - pridobljene pravice - poseganje v pridobljene pravice - zdravniško spričevalo - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo
Pridobljene pravice so tista upravičenja, ki so dovolj individualizirana in konkretizirana, da omogočajo njihovo izvrševanje, kar je praviloma takrat, ko je pravica določena v posamičnem pravnem aktu. Varstvo pridobljenih pravic je zagotovljeno z načelom zaupanja v pravo kot sestavino načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načelo zaupanja v pravo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu.
Sprememba starosti, do katere je mogoče vozniško dovoljenje podaljševati brez predložitve zdravstvenega spričevala, da je imetnik telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila, je bila z novelo ZVCP-1E skrajšana s ciljem zagotavljanja večje prometne varnosti. Uvedba periodičnih zdravstvenih pregledov za voznike vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga pa naj bi prispevala k prostemu gibanju oseb, preprečevanju izkrivljanja konkurence in večjemu upoštevanju posebne odgovornosti voznikov teh vozil. Pričakovanje oseb, ki so vozniško dovoljenje prvič pridobile pred 19. 1. 2013, da bodo morale zahtevam za podaljšanje vozniškega dovoljenja prilagati zdravniška spričevala le po 80. letu starosti, ni utemeljen razlog za neenakost položajev oseb glede na to, ali so vozniško dovoljenje prvič pridobile pred ali po 19. 1. 2013.
razlastitev - javna korist - javna cesta - poseg v lastninsko pravico - kategorizacija cest - razlastitveni namen - pripravljalna dela
Sodišče pritrjuje tožnici, da iz določb Uredbe ne izhaja pogoj odvijanja prometa v skladu s pravili cestnega prometa per se, vendar je že v 2. členu izpostavljeno, da kategorija javne ceste določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno povezovanje v določenem prostoru, ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa v tem prostoru. Iz zadnjega dela te določbe se tako po oceni sodišča da sklepati, da mora vsaka javna cesta zagotoviti vse pogoje, da se promet odvija (tudi) varno, torej v skladu s pravili cestnega prometa, ki so namenjena ravno temu, tj. urejanju prometa, da poteka nemoteno in varno za vse udeležence.
ZJC člen 6, 68, 68/2. OZ člen 615. ZIN člen 7, 7/2. ZCes-1 člen 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje - nesorazmernost ukrepa - izvršljivost ukrepa
Povedano drugače: če bi tožnik izkazal, da je v času veljavnosti ZJC pridobil (časovno neomejeno) soglasje po tem zakonu oziroma da je po prenehanju njegove veljavnosti pridobil soglasje po ZCes-1, inšpekcijski ukrep ne bi imel zakonske podlage.
Predmetna pogodba razen velikosti obešank ne vsebuje drugih pogojev za njihovo postavitev. Pogoji tudi niso določeni v 5. členu pogodbe, na katerega se sklicuje tožnik, saj dikcija "da bo izvajalec pozoren zlasti na višino in odmike reklamnih panojev ter jih prilagodil zahtevam glede varnosti v cestnem prometu," ne pomeni določitve pogojev za postavitev objektov za oglaševanje, še manj pa, da je bila presojena skladnost postavitve s predpisi o varnosti cestnega prometa. Pogodba prepušča tožniku, da sam odloči o tem, kje bo postavil obešanke, zato takšno pogodbeno določilo ne zadosti navedenemu zakonskemu pogoju.
Navedeno pogodbeno določilo jasno kaže namen občine po časovni omejitvi danega soglasja za postavitev obešank.
Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na pravila obligacijskega prava in na navedeni pravni podlagi zatrjevati tihega podaljšanja upravnega soglasja.
Glede na zakonsko dikcijo in ugotovitev, da so obešanke postavljene brez soglasja in v nasprotju z veljavnimi predpisi, inšpektor možnosti izreka milejšega ukrepa (odprava nepravilnosti oziroma pridobitev ustreznega soglasja) ni imel. Varnosti cestnega prometa in udeležencev namreč glede na okoliščine primera ni mogoče doseči drugače kot z odstranitvijo objektov.
cesta - občinska cesta - dovoljenje - izdaja soglasja za cestni priključek - preglednost ceste - vzdrževalna dela
Na komisijskem pregledu in ponovljenem komisijskem pregledu je bilo Komisiji predloženo dokazilo o zanesljivosti objekta, iz katerega je razvidno, da objekt izpolnjuje vse bistvene zahteve gradbenih in drugih tehničnih predpisov za varno uporabo. Obravnavani priključek pred rekonstrukcijo ceste ni imel zagotovljene minimalne preglednosti, niti ni imel postavljenega prometnega ogledala ter je bil nezaznaven za voznika po regionalni cesti. Nov kamniti zid ne poslabšuje stanja preglednosti, saj se je zid, skladno z izvedbeno dokumentacijo, premaknil v notranjost parcele. Rekonstrukcija predmetne regionalne ceste je bila izvedena upoštevajoč pogoje, ki so jih postavili lastniki robnih zemljišč ob rekonstruirani regionalni cesti.
soglasje za poseg v varovani pas javne ceste - upravni spor - pravni interes
Tožeča stranka, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšala svoj pravni položaj.
V tožnikov pravni položaj se z izpodbijano odločbo več ne posega, zato tožeča stranka nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
inšpekcijski ukrep - občinska cesta - preglednost ceste
Ker vegetacija iz tožnikove parcele, ki se razrašča v cestno površino, ogroža, ovira ali zmanjša varnost prometa na občinski cesti, je občinski inšpektor inšpekcijskemu zavezancu naložil inšpekcijski ukrep, da mora v roku treh dni od vročitve izpodbijane odločbe porezati veje, ki visijo nad to občinsko cesto.
priključitev na javno cesto - soglasje občine - molk organa prve stopnje - pritožba zaradi molka - predlog za obnovo postopka
Toženka je po presoji sodišča s soglasjem/2014 lahko posegla (tudi) v zasebni interes tožnikov oziroma v njuno pravno korist, kot jo opredeljuje drugi odstavek 43. člena ZUP. Posledično odločitve o zavrženju pritožbe tožnikov zaradi molka organa ni mogoče utemeljiti na zaključku, da pritožbe ni vložila upravičena oseba. Tožnika sta kot vlagatelja predloga za obnovo postopka upravičena vložiti pritožbo zaradi molka organa, če o njunem predlogu ni bilo pravočasno odločeno. V obravnavanem primeru sta vložila pritožbo na podlagi četrtega odstavka 222. člena ZUP, po katerem je pritožba dopustna, če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku.
motorna vozila - odjava vozila - javna dajatev - prenehanje obveznosti
Tožnik zatrjuje, da vozilo čaka na popravilo ter se bo nato registriralo, kar pa ni razlog zaradi katerega tožnik ne bi bil dolžan plačevati dajatev za odjavljeno vozilo.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - retroaktivna veljavnost
Toženka je ugovor tožnika, da so bili objekti postavljeni v času veljavnosti Odloka, tj. pred 10. 8. 2013, zavrnila z utemeljitvijo, da iz vpogleda v posnetke "Google maps" iz časa julij 2013, izhaja, da takrat na sporni lokaciji še ni bilo gradbene ograje, kot tudi ne oglasnih objektov. Te ugotovitve, tj. da julija 2013 objekti še niso bili postavljeni, tožnik v pritožbi ni prerekal. Že iz tega razloga njegove spremenjene trditve, da naj bi objekte postavil med 1. in 10. 8. 2013, niso prepričljive. Tožnik za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza.
ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - pravica do izjave
Za kakršenkoli poseg v prostor varovalnega pasu občinske ceste že v skladu z ZCes-1 je potrebno soglasje upravljavca občinske ceste. Ker tožnik pred pričetkom gradnje takšnega soglasja nesporno ni pridobil, že to zadostuje za izrek inšpekcijskega ukrepa, in sicer ne glede na to, ali sta zgrajena zid in ograja skladna z (dimenzijskimi) omejitvami, kot izhajajo iz OPN.
motorno vozilo - licenca - pravo EU - registracija - tujina
Položaj v katerem je tožeča stranka je slovenski zakonodajalec uredil v prvi točki prvega odstavka 33.a člena ZPCP-2, ki določa, da lahko domači prevoznik uporablja vozilo najeto v drugi državi članici, če je vozilo registriran v RS in dano v promet v skladu s predpisi RS. Torej zakonodajalec dopušča, da je vozilo najeto v drugi državi članici, ne pa da je tam tudi registrirano in dano v promet.
Zakonodaja torej dopušča, da slovenski izdajatelj licence izda kopijo za vozilo najeto v drugi državi članici (kjer podjetje nima sedeža) ne dopušča pa registracije in oddaje vozila v promet v drugi državi članici. V kolikor je vozilo registrirano in oddano v promet v "tuji" državi članici, je po veljavnih predpisih ta država članica pristojna za izdajo licence in njenih kopij.
ZJC-B člen 19, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 192/3, 201.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - kategorizacija cest
Za ugotovitev javne koristi po ZJC-B je bistveno, da cesta (pot) res poteka po razlaščenih nepremičninah, kar tožnik ugovarja. Organ dokazov, ki jih je predlagal tožnik za dokazovanje tega dejstva ni izvedel, oprl pa se je na pravnomočno odločbo o dovolitvi parcelacije. Nedvomno je s pravnomočno odločbo o parcelaciji določen obseg predlagane razlastitve, zato je bistveno ali je cesta (pot) res na parcelah, ki so bila z odločbo odmerjena, torej tam poteka in ali je bila v tem obsegu kategorizirana pred uveljavitvijo ZJC-B. V nadaljevanju pa bo moral organ tudi ugotoviti, ali je na parcelah, ki jih razlašča po ZJC-B, ob kategorizaciji potekal cestni promet, na način in po pravni podlagi kot je razloženo v prejšnjih odstavkih. V tem okviru je javna korist kot določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B ostala neugotovljena.
Z odločbo o dovolitvi pripravljalnih del je organ odločil zgolj o dovolitvi pripravljalnih del in posledicah, ki jih s tem v zvezi določa 201. člen ZUreP-2. Zgolj izrek izpodbijane odločbe ima lahko pravne posledice za stranke in edini postane pravnomočen. V odločbi o pripravljalnih delih zavzeta stališča upravnega organa v zvezi s presojo obstoja konkretne javne koristi po 192. členu ZUreP-2 so torej z vidika odločanja o razlastitvi nerelevantna. Tožnikove ugovore, ki se nanašajo na konkretno javno korist (nujnost; sorazmernost; ter da razlastitvena upravičenka razpolaga z drugo nepremičnino - drugi in tretji odstavek 192. člena ZUreP-2) bi organ moral presojati v fazi postopka razlastitve.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentjernej je v delu, v katerem je kot javno cesto kategoriziral nepremičnino v njuni lasti, v nasprotju z Ustavo. Dejstvo o neustavnosti Odloka v delu, ki se nanaša na nepremičnino tožnikov, namreč ni pravno pomembno za presojo v tem primeru. Zakonska ureditev, ki dovoljuje razlastitev zaradi prevzema obstoječe gospodarske javne infrastrukture (drugi odstavek 192. člena, prva alineja prvega odstavka 193. člena, peti odstavek 194. člena ZUreP-2), namreč že sama po sebi predpostavlja, da je tak objekt zgrajen na nepremičnini, ki ni v lasti države ali občine, temveč je v zasebni lasti. Če tak objekt ne bi bil zgrajen na nepremičnini v zasebni lasti, razlastitev ne bi bila potrebna. Izrečen ukrep tako ni nezakonit iz razloga, ker gre za cesto, kategorizirano kot javno cesto z neustavnim Odlokom.
razlastitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javna cesta
Razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ko ima razlastitveni zavezanec zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični dejansko (že) omejeno, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Če do tega ne pride v roku 30 dni od poziva, lahko vloži zahtevo za razlastitev.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objekta - občinska cesta - varovalni pas - soglasje za postavitev objekta - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasni, da je raba prostora omejena ter da je gradnja in rekonstrukcije gradbenih posegov ter postavitev kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste dovoljena le s soglasjem pristojne občinske službe. Hkrati pa navaja, da gre za poseg na zemljišče javne poti brez soglasja. Ker gre za dve različni pravni terminologiji zemljišč po ZCes-1, se sodišče strinja s stališčem tožbe, da gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe ter se izpodbijane odločbe v bistvenih okoliščinah glede pravne narave zemljišča, na katerem je postavljen sporni zid, kot tudi podlage za izdajo izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
odjava vozila iz prometa - letna dajatev za vozila - plačilni nalog - prenehanje obveznosti
V primeru uničenja vozila bi obveznost plačila dajatve prenehala le v primeru, da bi tožnik predložil potrdilo o uničenju vozila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Z drugimi besedami, tudi zgolj dejstvo, da je bilo vozilo predano na odpad in uničeno, če ni z ustreznim potrdilom izkazano, da je bilo vozilo uničeno v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ne zadostuje za prenehanje obveznosti plačila dajatve.
Namen zakonske ureditve, ki postavlja dodaten pogoj za podaljšanje vozniškega dovoljenja osebam z dopolnjenim 70. letom starosti in tudi skrajšuje obdobje, za katero se po tem letu starosti vozniško dovoljenje izda oziroma podaljša, je razviden iz zakonodajnega gradiva za sprejem ZVoz-1. Preverjanje telesne in duševne zmožnosti za vožnjo motornega vozila ob dopolnitvi določene starosti in pogostejše preverjanje teh sposobnosti po tej starosti je utemeljeno z namenom zviševanja ravni varnosti vseh udeležencev v prometu.
ZJC člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3/2, 3/6. ZJC-B člen 19, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 39, 39/1, 39/3, 39/7.
razlastitev - javna cesta - javni interes - javna korist - test sorazmernosti
Odvzem lastninske pravice na zemljiščih z javnimi cestami se razlikuje od razlastitve po ZUreP-1. Gre za specialno ureditev; določbe ZUreP-1 pridejo v poštev le, če ZJC-B ne določa drugače. Ta je med drugim opredelil javno korist za razlastitev teh nepremičnin: podana je, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet. Slednje pomeni, da prometne površine splošnega pomena vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Prosta uporaba obsega koriščenje s strani vseh ali določenih vrst cestnega prometa.
Javne ceste so državne in občinske. Med občinske ceste spadajo tudi lokalne ceste in javne poti. S posamezno kategorijo javne ceste pa je začrtan njen namen oziroma uporaba. Jasno je, da ni vsaka javna cesta namenjena vsakršni uporabi vseh.
Ker razlaščeno zemljišče izpolnjuje kategorizacijska merila za javno pot in po njem poteka cestni promet, je javna korist po tretjem odstavku 19. člena ZJC-B podana. Tega ne spremeni dejstvo, da bi lahko lastniki sosednjih zemljišč dosegli dostop do svojih nepremičnin s pomočjo služnosti ali nujne poti.
Četrti odstavek 59. člena ZVoz-1 določa splošno pravilo, da se dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G izda z veljavnostjo 10 let. Izjemo od tega pravila, ki jo je kot tako treba razlagati restriktivno, določa nadaljnja poved, da se po dopolnjeni starosti 70 let vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo petih let. Ker tožnica v času podaje vloge za podaljšanje vozniškega dovoljenja še ni dopolnila 70 let, zanjo omenjena izjema ne more veljati. To ne izhaja niti iz hkratne uporabe šestega odstavka 59. člena ZVoz-1, na kar se sklicuje toženka, saj se ta določba nanaša le na imetnika vozniškega dovoljenja, ki v času, ko je podaljšanje relevantno, torej v času ko zaprosi za podaljšanje, dopolni starost 70 let, kar pa prav tako ne velja za tožnico. Če bi zakonodajalec želel, da se veljavnost vozniških dovoljenj v vsakem primeru omeji do dopolnjenega 70. leta starosti, bi moral to jasno zapisati, kot je to zapisal z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1D, Ur. l. RS 43-832/2022).