ZArbit člen 42, 42/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/2, 5/2-a, 5/2, 5/2-b.
postopek priznanja tuje arbitražne odločbe - priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - trditveno in dokazno breme - zavrnitev pritožbe
Pritožnik razlogov za nepriznanje tuje arbitražne odločbe po prvem odstavku V. člena Konvencije, glede katerih je trditveno in dokazno breme na njem, v pritožbi ne zatrjuje (enako kot tudi ni v postopku pred sodiščem prve stopnje). Poleg tega tudi Vrhovno sodišče sámo ni zaznalo morebitnih drugih razlogov, ki bi lahko predstavljali oviro za priznanje tuje arbitražne odločbe z vidika javnega reda Republike Slovenije (točka (b) drugega odstavka V. člena Konvencije), niti ne okoliščin, ki bi lahko kazale na to, da predmet spora po domačem pravu ne bi bil primeren za arbitražno urejanje (točka (a) drugega odstavka V. člena Konvencije).
Pritožbeni razlogi o tem, ali je arbitražni organ pravilno ugotovil dejansko stanje in ali je posledično tuja arbitražna odločba po vsebinski plati pravilna, presegajo meje preizkusa, ki se opravi v postopku priznanja arbitražne odločbe po 42. členu ZArbit. Zgolj nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem v tuji arbitražni odločbi in posledično z materialnopravno pravilnostjo odločitve arbitražnega organa ne more biti podlaga za odrek priznanja pravne veljavnosti tuje arbitražne odločbe.
dopuščena revizija - davčni organ - prikriti pravni posel - dohodek - drugi dohodek - oprostitev plačila dohodnine
Davčni organ mora prikriti pravni posel, ko ugotovi njegov obstoj, ustrezno opredeliti. Nato mora presoditi, ali ga je na podlagi ugotovljenih lastnosti mogoče obdavčiti kot katerega od dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2, ki so urejeni v ustreznih poglavjih ZDoh-2. Šele če to ne bi bilo mogoče, mora opraviti presojo, ali gre za katerega izmed posebej opredeljenih tipov dohodkov, ki jih zakon našteva med drugimi dohodki (od 1. do 10. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2), ali za dohodek, ki bi bil po ZDoh-2 oproščen plačila dohodnine. Šele če ne bi šlo niti za tak dohodek, se lahko pojavi vprašanje, ali je mogoča njegova obdavčitev na podlagi 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Pri tem za uporabo slednje pravne podlage ne zadošča zgolj dejstvo, da drugih pravnih podlag za obdavčenje ni mogoče uporabiti, temveč je potrebna (dodatna) presoja, ali gre sploh lahko za dohodek v smislu te določbe ZDoh-2.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev
Sklep o razrešitvi je konstitutivne narave in učinkuje z dnem izdaje oziroma ne glede na to, kdaj je vročen zagovorniku. Samo dejstvo razrešitve funkcije zagovornika po uradni dolžnosti ima za posledico, da so vsa njegova procesna dejanja, opravljena po razrešitvi, nedovoljena.
Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (1969) člen 31, 31/1, 31/2, 31/3, 32. BATIDO člen 19, 19/1, 19/1-a, 19/4, 30, 30/3.
dopuščena revizija - dvostranska mednarodna pogodba - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - Avstrija - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - Vzorčna davčna konvencija OECD - pomen izrazov - komentar - sredstvo razlage - izjema - nadomestilo - država pogodbenica - politična enota - organ lokalne uprave - neposredni prejemnik storitve davčnega zavezanca - akt poslovanja
Če sta obe državi pogodbenici članici OECD in sta pri sklenitvi dvostranske pogodbe o izogibanju dvojni obdavčitvi sledili besedilu Vzorčne konvencije, potem je mogoče šteti, da sta želeli v dvostranski pogodbi uporabljenim izrazom dati pomen, ki je razviden iz Vzorčne konvencije in iz komentarja njenih določb. Tako ugotovljenemu pomenu izrazov je torej mogoče pripisati "obči pomen" v smislu prvega odstavka 31. člena DKPP. Komentar Vzorčne konvencije je zato pomembno dodatno sredstvo za razlago mednarodne pogodbe o izogibanju dvojni obdavčitvi, ne glede na to da sam zase ni formalnopravno zavezujoč.
Izjema izključne obdavčitve dohodka v državi izplačevalki dohodka iz prvega odstavka 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BATIDO) se uporabi, če 1) nadomestilo (razen pokojnine) izplača država pogodbenica, politična enota ali organi lokalne uprave, 2) gre za plačilo v zvezi s storitvami, ki so opravljene za to državo pogodbenico ali njeno ožjo politično enoto in 3) opravljene storitve niso v zvezi s posli, ki jih opravlja država pogodbenica oziroma njene ožje politične enote (četrti odstavek 19. člena BATIDO).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Za odpravo nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
prevzem dolga - prevzem dolga na podlagi zakona - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja ali Republika Slovenija pri prevzemu dolga odgovornega družbenika po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema, torej do uveljavitve ZOKIPOSR in je tako uporaba pravil iz drugega odstavka 430. člena OZ izključena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sorodstvo sodnika pristojnega sodišča in zakonitega zastopnika pravdne stranke - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožene stranke iz tega gospodarskega spora zakonec sodnice na sodišču, pred katerim se vodi postopek, ta sodnica pa opravlja delo prav na gospodarskem oddelku in je hkrati tudi vodja tega oddelka, predstavlja drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - ukrep omejitve gibanja - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - nesorazmernost ukrepa - alternativni ukrep - učinkovitost ukrepa
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da drži, da slovenski zakonodajalec (še) ni implementiral člena 8(4) Recepcijske direktive, da države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalnem pravu. Vendar pritožnik spregleda, da izpodbijana sodba temelji tudi na presoji, da bi bila v konkretnem primeru uporaba kakršnegakoli drugega, manj prisilnega ukrepa, vključno z alternativnimi ukrepi iz navedene določbe direktive, neučinkovita. Tega stališča pritožnik ne izpodbija z navajanjem konkretnih okoliščin, ki bi kazale nasprotno in s katerimi bi lahko utemeljil, da bi bil izrek alternativnega (milejšega) ukrepa sploh utemeljen oziroma učinkovit.
predlog za dopustitev revizije - predlog za zavarovanje - pretrganje zastaranja - davčna izvršba - obveščenost dolžnika - zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - delna ugoditev reviziji - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ Ali vložitev predloga za zavarovanje na podlagi 243. člena ZIZ pretrga tek zastaranja davčne izvršbe terjatve, ki je s tem sklepom zavarovana?
‒ Kdaj se šteje, da je davčni dolžnik obveščen o uradnem dejanju, ki pretrga zastaranje v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDavP-2, kadar davčni organ predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini?
dopuščena revizija - davki - davčni postopek - davčni organ - vezanost upravnega organa na stališče Vrhovnega sodišča - vezanost upravnega organa na stališče Sodišča EU - sprememba davčne prakse - vezanost upravnega organa na sodbo Upravnega sodišča
Davčni organ mora pri odločanju v odprtih zadevah upoštevati stališča Vrhovnega sodišča in v primeru uporabe prava Evropske unije (EU) stališča Sodišča EU, tudi če to pomeni, da spreminja svojo dosedanjo upravno pravno prakso.
Že zgolj napotek Upravnega sodišča iz predhodne sodbe je zadosten razlog za spremembo revidentkine upravne prakse (poleg sodbe Vrhovnega sodišča oziroma Sodišča EU).
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj ni podal nobenih navedb o okoliščinah, ki kažejo na splošno pomembnost vprašanj, katerih dopustitev je predlagal. Prav tako v predlogu ni kratko obrazložil, zakaj naj bi sodišče druge stopnje posamezna vprašanja rešilo nezakonito in niti ni zatrjevanih kršitev določil pravdnega postopka opisal natančno in konkretno.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - obseg pritožbenega preizkusa - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Glede na ugotovitev drugostopenjskega sodišča, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora zastaranja, je celoten sklop dejstev v zvezi z zastaranjem ostal neugotovljen. Pri tem gre za vprašanje, ki pomeni sklenjeno pravno celoto, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu še ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje in bi zato moralo sodišče druge stopnje prvič in v celoti ugotavljati dejstva v zvezi s tem. Ko je tako, pa je potrebno ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, saj če bi pritožbeno sodišče na obravnavi prvič odločalo o vprašanju zastaranja, bi prišlo do posega v pravico do pravnega sredstva.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - stanovanjska površina - klet - zaprt prostor - funkcionalna povezanost s stanovanjem - trajno bivanje - dejanske okoliščine
Klet pomeni zaprt prostor, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 mogoče šteti v stanovanjsko površino, če je funkcionalno povezan s stanovanjem oziroma njegovo rabo, in je torej kot tak del skupine prostorov, namenjenih za trajno bivanje. Za odmero davka je to odvisno od dejanskih okoliščin, ki so ugotovljene v vsakem primeru posebej.
ZUS-1C člen 22, 22/2, 73/3. ZPP člen 111/2, 112/1, 112/2, 142/4, 343, 343/4, 366.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - vročitev s fikcijo - prepozna pritožba - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V postopku s pritožbo lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Ta pogoj ne velja samo v primeru, če ima pravniški državni izpit opravljena stranka sama.
Ker pritožnika v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju, pošiljke na pošti nista dvignila, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan petnajstdnevnega roka. Pritožnika sta pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila priporočeno po pošti po poteku zakonskega roka, zato je ta prepozna. To ravno tko narekuje njeno zavrženje.
začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - prenehanje naročniškega razmerja - izguba strank - poslovna škoda - konkretnost prikrajšanja
Nepopravljivost posledic izvršitve izpodbijanega upravnega akta je sicer pomembna, ne pa že sama po sebi zadostna okoliščina, ki bi utemeljevala obstoj kakršnekoli oblike škode. Vsaka posledica, četudi ireverzibilna, kot je na primer dejstvo, da tožnica objavljenega oziroma poslanega obvestila (v primeru ugoditve tožbi) ne bo mogla vzeti nazaj, ali okoliščina, da prenehanje naročniške pogodbe pomeni tudi spremembo njenega pravnega položaja, sama po sebi še ni škoda, če hkrati ne predstavlja tudi določenega konkretnega prikrajšanja pravne osebe na področju njenega delovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00086223
ZMZ-1 člen 89, 89/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - konkludentno ravnanje - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Prosilčevo ravnanje v nasprotju z njegovo zakonsko obveznostjo iz prvega odstavka 89. člena ZMZ-1 pomeni, da očitno nima več namena uveljavljati pravice do mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. S samovoljno zapustitvijo azilnega doma, kamor se ne vrne, prosilec torej na konkludenten način pokaže, da očitno nima več namena počakati do pravnomočnega zaključka upravnega postopka. S tem pa se sam odreče sodnemu varstvu ne samo na prvi sodni stopnji ampak tudi v pritožbenem postopku.
ZMZ-1 člen 9, 24, 28, 52, 52/1, 52/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 22.
mednarodna in subsidiarna zaščita - dejanske okoliščine - okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje - neizkazana resna škoda - upravni postopek - pooblaščenec za zastopanje
Pritožnik v pritožbi ponavlja tožbene trditve, da so njegove zdravstvene težave in nezmožnost pridobitve ustrezne zaposlitve ter zaradi tega grozeča mu revščina, v primeru vrnitve v izvorno državo, razlogi za podelitev mednarodne zaščite. Zatrjevane okoliščine niso razlog za priznanje mednarodne zaščite. Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da pritožnikova revščina, za katero zatrjuje, da je oz. bo posledica sistemskih pomanjkljivosti, tako ni in tudi ob vrnitvi ne bi bila rezultat zoper njega usmerjenih ravnanj subjektov resne škode iz 24. člena ZMZ-1 (njihovih namernih, pritožniku namenjenih dejanj ali opustitev, torej v pomenu individualne grožnje), zato ne izkazuje upravičenja do statusa mednarodne zaščite. Resna škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopkih pred toženko ne izhaja iz določb ZMZ-1, saj 9. člen tega zakona prosilcem za mednarodno zaščito pooblaščenca zagotavlja le v postopku pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem. Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da obveznost zagotoviti pooblaščenca v upravnem postopku ne izhaja niti iz določb Procesne direktive.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - status prosilca za azil - tujci
Za izključitev predaje je odločilno, ali bi bil pritožnik v primeru predaje izpostavljen dejanski nevarnosti, da bo ponovno napoten na mejo z Bosno in Hercegovino in tam nezakonito vrnjen s Hrvaške v navedeno državo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno navedlo, da je za predajo bistveno, kako Republika Hrvaška obravnava osebe, ki so ji predane v okviru dublinskih postopkov, in ne tujcev, ki se nezakonito znajdejo na njenem ozemlju (in izrazijo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito). Glede tega pritožnik v pritožbi ne trdi, da Republika Hrvaška osebe, ki so ji predane v t. i. dublinskem postopku, nezakonito vrača v Bosno in Hercegovino in jim s tem onemogoča dostop do postopka mednarodne zaščite. Samo to, da so kršitvam dostopa do azilnega postopka na Hrvaškem in nasilju hrvaške policije izpostavljene osebe ob prečkanju bosansko-hrvaške meje, ter da gre za kršitve sistemske narave, po stališčih SEU ne zadošča za izključitev predaje.
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 49/3, 49/4. URS člen 14, 14/1, 14/2.
odmera kazni - načelo enakosti - splošna pravila za odmero kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja - krivda
Načelo enakosti je treba upoštevati tudi pri odmeri kazni. To mora sodišče odmeriti v skladu s splošnimi pravili za odmero kazni. Kazen mora odmeriti v mejah, ki so z zakonom predpisane za določeno kaznivo dejanje, pri tem pa mora upoštevati težo storjenega dejanja in storilčevo krivdo ter olajševalne in obteževalne okoliščine. Sodišče torej pri odmeri kazni ne sme postopati samovoljno, temveč se mora držati vsebinskih usmeritev zakona.
umor - umor na zahrbten način - umor iz koristoljubnosti - koristoljubnost - indična sodba - indici - domneva nedolžnosti - zavrnitev dokaznega predloga
Za koristoljubnost je odločilna premoženjska motiviranost dejanja, pri čemer za izpolnitev zakonskega znaka ni odločilna niti višina premoženjske koristi niti obsojenčev morebiten uspeh v zasledovanju koristoljubnega nagiba.