Upoštevaje določbe 2. in 3. odstavka 14. člena ZSam-1, ki kot podlago za ugotavljanje novih zavezancev oziroma za ugotavljanje kasnejše izgube lastnosti zavezanca za samoprispevek določata podatke o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem ugotavlja nove zavezance, je tudi z "dohodki, ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini" po določbi 1. odstavka 14. člena v zvezi z 9. členom ZSam-1 razumeti le dohodke, ki so bili z dohodnino tudi dejansko obdavčeni.
ZUP člen 263, 263/4, 263, 263/4. ZDavP-1 člen 123, 123, 123.
rok - dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka
123. člen ZDavP-1, veljaven v času upravnega odločanja, je določal daljša roka za obnovo postopka le za primer, ko postopek uvede davčni organ po uradni dolžnosti. Za primere, ko je obnovo postopka predlagala stranka, je v času odločanja prvostopenjskega organa še vedno veljala ureditev po ZUP.
ZEKom člen 2, 22, 2, 22. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32, 32/2.
elektronske komunikacije - začasna odredba - operater s pomembno tržno močjo
Operaterjem s pomembno tržno močjo se naložijo določene materialne obveznosti, če določen upoštevni trg ni dovolj konkurenčen, torej iz razlogov javne koristi. Tudi če imajo te obveznosti za njihovo poslovanje določene posledice, npr. izpad prihodka, pa to ne predstavlja škode, ki bi opravičevala zadržanje odločbe o naložitvi obveznosti. Z zahtevo za izdajo začasne odredbe bi bil operater lahko uspešen le, če bi (verjetno) izkazal prekomerno prizadetost, torej da bi izpad prihodka povzročil nepopravljive posledice za njegovo poslovanje. V postopku za izdajo začasne odredbe je treba zatrjevana dejstva dokazati z dokazi, predloženimi ob vložitvi zahteve, da jih sodišče lahko tudi takoj preizkusi.
Pri presoji tega, ali je v spornem primeru podan obnovitveni razlog po določbi 9. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, je torej treba najprej oceniti, ali je izkazano (1. odstavek 43. člena ZUP-UPB1), da gre pri predlagateljicah obnove postopka za osebe, ki bi morale biti udeležene v postopku, katerega obnovo so zahtevale kot stranske udeleženke. Odgovor na navedeno vprašanje daje 4. odstavek 70. člena ZGO-1, ki določa, da lahko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec predlaga obnovo postopka le ob pogoju, če pristojnemu upravnemu organu predloži ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je predvidena gradnja v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, v konkretnem primeru torej s PUP. Ker sta prizadeti stranki tako mnenje predložili, iz njega pa izhaja, da je predvidena gradnja v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, je to že zadosten razlog, da se prizadetima strankama omogoči sodelovanje v gradbenem postopku.
ZUP člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZUS-1 člen 68, 68.
ničnost odločbe
Kadar upravni organ odloča v zadevi iz sodne pristojnosti, je njegova odločitev nična (1. točka 1. odstavka 279. člena ZUP-UPB1), zato je bilo treba na podlagi 68. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo izreči za nično.
vezanost upravnega organa na sodbo Upravnega sodišča
S odba v zadevi U ... ne pomeni, da mora tožena stranka za tožnika izpeljati izobraževalni program, ki ga tožena stranka ne izvaja več, ali da tožena stranka tožniku sploh ne bi smela izreči vzgojnega ukrepa, ampak bi morala tožena stranka na podlagi sodbe sodišča popraviti napake v vodenju postopka ob izdaji vzgojnega ukrepa. Ker je torej tožena stranka zmotno štela, da zaradi dejanskih okoliščin ni dolžna ravnati po sodbi sodišča v zadevi U ..., je sodišče tožbi ugodilo tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe.
upravni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja - izbirna pravica - nepravdni postopek
Stranka, ki uveljavlja vrnitev istega premoženja v sodnem in upravnem postopku, ima izbirno pravico, da se odloči, v katerem postopku bo (sodnem ali upravnem) zahtevala vrnitev premoženja (po 145. členu ZIKS ali ZDen).
sprememba odločbe - popravljanje pomot v odločbi - upravni postopek
Sodišče ugotavlja, da je bilo o razdelitvi spornih zemljišč v komasacijskem postopku (sicer nepravilno) že odločeno. V primeru, ko je bilo o določeni svari že odločeno, pa ni dopusten nov postopek o isti stvari, saj za nov postopek niso izpolnjene procesne predpostavke. Napaki, ki sta bili storjeni v komasacijskem postopku, bi bilo zato mogoče odpraviti le z obnovo postopka predmetnega komasacijskega postopka, v kolikor bi bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni za uvedbo postopka obnove postopka, pri čemer bi moral upravni organ, v kolikor bi bil postopek obnovljen, v postopku zagotoviti udeležbo E.E., v čigar pravice predmetna zadeva posega.
ZGos člen 8, 11, 8, 11. ZGO-1 člen 3, 3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 9, 9, 4.
začasni objekt - položaj stranke v postopku - gostinstvo - izpolnjevanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti - enostavni objekt
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti po 11. členu ZGos-UPB1. Prizadeta stranka je z vlogo zaprosila za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti na zunanji površini-gostinskem vrtu. Stališče tožene stranke, da za postavitev gostinskega vrta gradbeno dovoljenje ni potrebno, je po mnenju sodišča glede na okoliščine primera preuranjeno, saj je o enostavnem objektu glede na določbe Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Pravilnik) mogoče govoriti le, kadar gre za sezonsko gostinski vrt; tega ali sporni vrt izpolnjuje pogoje po 9. členu Pravilnika pa prvostopni organ ni ugotavljal. To pa je po mnenju sodišča tista relevantna okoliščina, od katere je odvisno ali je gradbeno dovoljenje potrebno ali ne. Od tega vprašanja je tudi odvisno vprašanje ali ima tožnica lahko položaj stranke v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - brezplačna pravna pomoč
Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost odločbe o brezplačni pravni pomoči, kadar le-ta temelji na določilu 4. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP, na tak način, da presoja, ali je tožena stranka dovolj prepričljivo, to je dovolj natančno z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, celovito in logično - tudi glede na primerjavo z vsebino tožbenih argumentov - in s tem z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljila, da stranka nima izgledov za uspeh. Kar zadeva dokazni standard "verjeten izgled za uspeh", sodišče ugotavlja, da ta pomeni, da tožena stranka ne sme zavrniti prošnje za brezplačno pravno pomoč, če ima stranka možnost za uspeh.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5, 279, 279/1, 279/1-5.
ničnost upravne odločbe
Neizdaja začasne odredbe oziroma opustitev določenega dejanja s strani upravnega organa, kar posledično pomeni kršitev določb ZUP, ZDen in ZLPP, ne predstavlja nedovoljenega dejanja uradne osebe po 5. točki 1. odstavka 279. člena ZUP.
V primeru, če je pravni naslednik oporočni dedič denacionalizacijskega upravičenca, mora obstajati tudi verjetnost, da gre za oporočna razpolaganja, ki bi lahko imela pravni učinek glede denacionaliziranega premoženja. Zato je treba upoštevati tudi pogoj iz 81. člena ZDen pri razčiščevanju procesnega vprašanja, kdo je po 15. členu ZDen upravičeni vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka.
nadomestni upravičenec - upravičenec do denacionalizacije
Kot nadomestnemu upravičencu po 12. členu ZDen se lahko prizna denacionalizacijo fizični osebi, ki je zakonec ali dedič prvega dednega reda v razmerju do fizične osebe ali iz 9. ali iz 11. člena ZDen.