Pritožnik na tak način ves čas uveljavlja, da je kot udeleženec v cestnem prometu moral trpeti nesorazmerno dolg poseg in večkratno opravljanje preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in sicer ne zaradi okoliščin, ki bi bile na njegovi strani, temveč zaradi domnevne nepravilnosti pri delovanju alkotesta, torej okoliščine na strani policije oziroma države. Te zatrjevane okoliščine imajo glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije tako težo, da bi jih moralo sodišče prve stopnje po vloženi zahtevi za sodno varstvo v dopolnjenem dokaznem postopku raziskati, česar pa ni storilo in jo je z izpodbijano sodbo z dne zavrnilo kot neutemeljeno. Te pritožnikove navedbe oziroma opis dogodkov v zvezi z opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom se ne nanašajo zgolj na dejansko stanje, temveč pomenijo smiselno uveljavljanje materialne kršitve iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), to je, da dejanje, ki se mu očita, ni prekršek in sicer zaradi nezakonitosti odredbe policista o nadaljnjem preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom oziroma strokovnem pregledu.
Dokazila bi moral predložiti obsojenec sam in ne od sodišča zahtevati, da jih bo pribavilo po uradni dolžnosti. Takšno pričakovanje bi lahko bilo upravičeno le v tistih primerih, ko obsojenec ne bi mogel pridobiti določenih dokazil, temveč bi jih lahko pridobilo le sodišče.
razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca po razvezi
Iz razlogov pravičnosti je treba zavrniti zahtevek za preživljanje tudi v primeru, ko se socialne oziroma gmotne razmere zahtevajočega zakonca niso bistveno spremenile s sklenitvijo zakonske zveze in se tudi z razvezo zakonske zveze ne bodo, zlasti tedaj, kadar je trajala zakonska zveza kratek čas.
ZOR člen 154, 200, 154, 200. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zagotavljanje varnega delovnega okolja - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - pravni interes za pritožbo
Zmotne so pritožbene navedbe, da se lahko odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot oblika nematerialne škode prizna samo, če gre za posledico telesne poškodbe. Do zmanjšanja človekovih sposobnosti lahko pride v posledici tako telesnega kot psihičnega prikrajšanja.
dedovanje v tretjem dednem redu - dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pogodba o odtujitvi pričakovane dediščine
Zaradi določbe 74. člena ZDen mora zapuščinsko sodišče opraviti nov zapuščinski postopek, če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ker gre upravičencu šele po odločbi o denacionalizaciji. Izhodišče novega postopka, ki se vodi za denacionalizirano premoženje glede tega, kdaj je prišlo do prehoda zapuščine na dediča, je določba 2. odst. 78. člena ZDen.
ZGD člen 101, 394, 394/1, 101, 394, 394/1. ZIZ člen 25, 25. ZFPPod člen 27, 29, 29/1, 35, 37, 37/2, 27, 29, 29/1, 35, 37, 37/2.
izvršba proti družbenikom izbrisane družbe - analogija s 101. čl. zgd - pasivnost družbenika
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da noben predpis ne pogojuje, da bi moral upnik primarno zahtevati izvršbo proti družbi, da bi sploh lahko terjal v nadaljevanju družbenike. Analogija z določbo 101. člena ZGD v primeru, ko preide obveznost zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra na družbenika, pa ne pride v poštev.
ZSDU člen 102, 102/1, 102/3, 105, 106, 102, 102/1, 102/3, 105, 106. ZDSS člen 6, 6/1, 6/1-d, 6, 6/1, 6/1-d.
arbitraža
Četudi predlog, o katerem naj bi odločala arbitraža po ZSDU, ne spada v okvir njene pristojnosti, to ni razlog za zavrženje predloga za imenovanje arbitra v kolektivnem delovnem sporu.
ničnost - pogodba o zaposlitvi - izpodbojnost pogodbe - sodno varstvo - rok
Pravočasnost vložitve tožbe za ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi se presoja glede na člen 13/3 oziroma 14/2,3 ZDR; za presojo dopustnosti tovrstnih tožb se ne uporablja člen 204/1,2 ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Če ne gre za odpoved večjemu številu delavcev, delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v izključni pristojnosti delodajalca.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 141/2, 141/4, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 15.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev s fikcijo – nasprotje v izreku sklepa
Z izpodbijanim sklepom je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj njegov izrek nasprotuje samemu sebi. Določa namreč prekinitev izvršbe še pred dnem njenega začetka.
ZIZ člen 38c, 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61, 61/2, 61, 61/2.
obračun plačila za delo in stroške izvršitelja
Če v predčasnem obračunu izjemne okoliščine iz 2. odstavka 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja niso navedene, sodišče izvršitelja ni dolžno pozvati k dopolnitvi obračuna, ampak ga šteti za neutemeljenega.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - poskusno delo - zagovor - rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je nezakonita, če delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne poda pisne ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu in delavcu ne omogoči zagovora.
Četudi se je delavec ravnal po napačnem pravnem pouku, da lahko zoper pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve zahteva pisno odpravo kršitev pri delodajalcu ter sodno varstvo, to ne pomeni, da so bili stroški sodnega postopka v smislu 155. člena ZPP potrebni. Zato mu jih tožena stranka ob zavrženju tožbe za razveljavitev pisnega opozorila ni dolžna povrniti.
odškodninska odgovornost ZZZS - prenehanje delovnega razmerja - vzročna zveza
Če delavec zoper nezakoniti sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov z dela ni ugovarjal, niti sprožil individualnega delovnega spora zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ZZZS ni odškodninsko odgovoren delavcu za škodo, ki jo je utrpel zaradi izgube plače v posledici prenehanja delovnega razmerja, tudi če je bilo kasneje, z dokončno odločbo ZZZS ugotovljeno, da je bila v spornem obdobju podana začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni (in torej odsotnost upravičena). Takšno zavarovančevo ravnanje oziroma opustitev namreč pomeni prekinitev vzročne zveze, zato je odškodninska odgovornost ZZZS izključena.