pritožbeni postopek - obravnava - razveljavitev - pravica do pritožbe
Pritožbeno sodišče je razveljavilo sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje zaradi napačne dokazne ocene in zato, ker je sodišče prve stopnje zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč pomanjkljivo ugotovilo dejansko stanje in vrnilo zadevo v novo odločanje. Če bi pritožbeno sodišče samo opravilo pritožbeno obravnavo in dejansko stanje na novo ugotavljalo ter na novih ugotovitvah zgradilo dokazno oceno, bi stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe. Pravice strank do pritožbe so pomembnejše od hitrosti postopka. Pospešitev postopka v škodo strank ni bila namen zakona.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
S pozivom vodjem organizacijskih enot, ali imajo potrebo in finančno pokritje po delu delavca z izobrazbo in izkušnjami, kot jih ima tožnik, je tožena stranka zadostila zahtevi, ki jo glede preverjanja možnosti za ohranitev delavčeve zaposlitve določa 3. odstavek 88. člena ZDR.
S popravnim sklepom ni mogoče spremeniti sklepa o ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
ZOFVI člen 109, 109. ZDR člen 29, 29/1, 52, 53, 54, 55, 56, 29, 29/1, 52, 53, 54, 55, 56.
pogodba o zaposlitvi - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Ker po naši delovnopravni zakonodaji v skladu z Direktivo 1999/70/ES predstavlja pogodba o zaposlitvi za določen čas izjemo od splošnega pravila sklepanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, je treba zakonske določbe, ki jo urejajo (od 52. do 56. člena ZDR), razlagati ozko. Zato mora pogodba o zaposlitvi za določen čas, čeprav tega 1. odst. 29. člena ZDR izrecno ne zahteva, vsebovati razlog, zaradi katerega se pogodba o zaposlitvi sklepa le za določen čas.
Delavec mora že ob nastopu dela, oziroma ob podpisu pogodbe o zaposlitvi vedeti, iz katerega razloga sklepa pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Zato je pogodba, ki ne vsebuje razloga po 52. členu ZDR oziroma 109. členu ZOFVI, sklenjena v nasprotju z zakonom, kar ima za posledico transformacijo pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen v nedoločen čas.
ZPol člen 97, 97/1, 97, 97/1. ZJU člen 129, 129/5.
disciplinski postopek - javni uslužbenci
Ker se glede disciplinskega postopka (izvedenega v letu 2004) zoper delavce policije ne upošteva ZJU, ampak posebna ureditev v ZPol, lahko predstojnik (generalni direktor policije) za vodenje disciplinskega postopka pooblasti delavko policije (1. odst. 97. člena ZPol), ni pa dolžan imenovati disciplinske komisije (1. odst. 129. člena ZJU).
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - prenehanje potreb po delavcih
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni potrebno, da se delovno mesto ukine, oziroma da se glede tega spremeni akt o sistemizaciji. Prav tako ni potrebno, da potreba po opravljanju dela na takšnem delovnem mestu trajno preneha. Če se kasneje potreba po opravljanju dela na takšnem delovnem mestu ponovno pojavi, lahko delodajalec zaposli nove delavce, pa to ne predstavlja razloga za nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Prenehanje potreb po opravljanju dela je torej potrebno presojati le glede na čas, ko je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
stari ZDR - sklep o prenehanju delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - delovni dan - neenakomerno razporejen delovni čas
Delovni čas pri toženi stranki ni bil enakomerno razporejen, ampak se je delo ob sobotah opravljalo kot delo preko delovnega časa, tožnik pa je imel višek ur že tekom delovnega tedna, zaradi česar je potrebno šteti, da v soboto z dela ni izostal neupravičeno. Ker je tako neupravičeno izostal z dela le štiri delovne dni, ni obstajala zakonska podlaga za prenehanje delovnega razmerja in sta izpodbijana sklepa tožene stranke nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - zagovor
Odpoklic oziroma razrešitev direktorja, ki je z družbo v delovnem razmerju za nedoločen čas, še ne pomeni avtomatično odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V takem primeru lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi le v skladu z zakonskimi razlogi in pod pogoji, določenimi v zakonu.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mora delavcu omogočiti zagovor, razen če obstoje okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči oziroma, če delavec to izrecno odkloni, ali če se neopravičeno ne odzove vabilu na zagovor. Ker v konkretnem primeru te okoliščine niso bile podane, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pred katero tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, nezakonita.
Utemeljenost pisnega opozorila, podanega pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, se presoja v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kršitve, ki so predmet predhodnega pisnega opozorila, ne morejo biti razlog redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
pogodba o zaposlitvi - javna dela - izredna odpoved
Brezposelni osebi lahko delodajalec zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno zaradi opravljanja javnih del.
Ob obravnavani zadevi je obdolženec izgubil oblast nad vozilom in trčil v travnato nabrežino ob cesti, pri čemer je nastala materialna škoda na njegovem vozilu, sam pa je zadobil telesne poškodbe. Ta dogodek ni prometna nesreča v smislu 81. točke 19. člena ZVCP.
Pritožnik v svojih pritožbenih navedbah izpodbija tudi zakonitost odredbe policista, ko je obdolžencu odredil strokovni pregled, vendar so te pritožnikove navedbe neutemeljene in je ustrezen zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je bila v obravnavani zadevi odredba o strokovnem pregledu skladna s pogoji v 120. členu ZVCP. Materialna določba tretjega odstavka 120. člena ZVCP med drugim določa, da udeleženec v cestnem prometu lahko odkloni preizkus (alkoholiziranosti z alkotestom) samo iz zdravstvenih razlogov, v tem primeru policist odredi strokovni pregled. Iz navedb zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom v njegovih opombah in predvsem obvestila o obdolženčevih telesnih poškodbah Splošne bolnišnice, Oddelek za travmatologijo in ortopedijo, z dne, je razvidno, da je obdolženec zadobil odrgnine na čelu, udarnino levega lica, razpočno rano na levi strani zgornje ustnice, številne udarnine na hrbtu in kompresijski zlom telesa devetega prsnega vretenca. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da obdolženec tedaj v takšnem stanju zaradi navedenih telesnih poškodb ne bi mogel opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, to je z napravo, v katero je potrebno brez prekinitve pihati okoli sedem sekund. Zaradi tega je policist obdolžencu glede na navedeno utemeljeno odredil strokovni pregled brez predhodne odreditve preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, ki ga zaradi obdolženčevih telesnih poškodb očitno ne bi bilo mogoče izvesti. Zaradi tega pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bilo ravnanje oziroma odredba policista v teh okoliščinah skladna z navedeno materialno določbo, ocenjujoč očiten namen zakonodajalca, da se v primeru zdravstvenih razlogov, to je okoliščin, zaradi katerih rezultata preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ne bi bilo mogoče ocenjevati kot relevanten dokaz tudi v primeru preizkušančevega strinjanja z njim, odredi strokovni pregled oziroma ugotovi stopnja alkohola v preizkušančevem organizmu z merilom.
razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca po razvezi
Iz razlogov pravičnosti je treba zavrniti zahtevek za preživljanje tudi v primeru, ko se socialne oziroma gmotne razmere zahtevajočega zakonca niso bistveno spremenile s sklenitvijo zakonske zveze in se tudi z razvezo zakonske zveze ne bodo, zlasti tedaj, kadar je trajala zakonska zveza kratek čas.
Tretji odstavek 28. člena ZVCP-1 določa, da je vzvratna vožnja prepovedana, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrozil drugega udeleženca v cestnem prometu ali pa premoženje, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na delu ceste kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu ceste čez železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani vidljivosti ali pri prehajanju z neprednostne na prednostno cesto. Vožnja tovornega vozila s priklopnikom nazaj po lokalni cesti v, sicer neposredno pred križiščem z regionalno cesto, ne pomeni kvalifikatorne okoliščine, ki jo je zakonodajalec predpisal v tretjem odstavku 28. člena ZVCP-1, ki bi bila v obravnavani zadevi podana le, če bi obdolženi s tovornim vozilom s priklopnikom vozil nazaj z lokalne ceste na regionalno cesto. Zaradi tega v obravnavani cestnoprometni situaciji pritožbeno sodišče meni, da ne gre za prekršek po sedmem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 28. člena ZVCP-1, temveč za prekršek po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZVCP-1.
V obravnavanem primeru je prišlo do zaznambe sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, še preden je slednji postal pravnomočen. Gre za situacijo, ko izvršba v zemljiški knjigi (zaradi nepravnomočnosti sklepa) sploh ne bi smela biti zaznamovana. Ker pa je bila zaznamovana, vendar je bil sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba razveljavljen, zaradi česar se bo postopek nadaljeval kot pravdni in ne kot izvršilni, je odpadla podlaga za zaznambo izvršbe. Zaznamba izvršbe je namreč le eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na nepremičnino, in ko izvršbe ni več (obravnavani primer), mora bit zaznamba izvrše odpravljena.
odgovornost države za delo sodstva - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja - stroškovna odločitev vrhovnega sodišča - odstop od utečene sodne prakse
V. s. RS s tem, ko je po spremembi sodbe v revizijskem postopku vse stroške postopka ponovno odmerilo ter tožnici od tako priznanih stroškov priznalo zakonske zamudne obresti šele od dneva
izdaje svoje odločbe dalje, in ne, kot je zahtevala tožnica, ločeno od prvostopnih ter od pritožbenih stroškov, ni storilo protipravnega ravnanja, ki bi lahko bilo podlaga za odškodninsko odgovornost države.
vročanje - vročanje kot registrirana dejavnost - pooblaščeni vročevalec
Kadar stranka sodišču predlaga, naj odredi vročanje po fizični ali pravni osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost, ker želi na tak način dokazati, da je naslov tožene stranke, ki ga je navedla v tožbi, pravilen, sodišče ne more zavreči tožbe, češ da tožeča stranka ni navedla pravilnega naslova tožene stranke. Najprej mora odločiti o predlogu tožeče stranke, sicer ji odvzame možnost obravnavanja v postopku.
motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - pomanjkanje ekonomskega in pravnega interesa
Prvostopenjsko sodišče je razlog za pomanjkanje ekonomskega in s tem pravnega interesa za vzpostavitev v prejšnje stanje videlo v tem, da je imela tožnica pod to lopo shranjeno samo lestev, ki jo je uporabljala v času obiranja sadja. S takimi razlogovanjem pa se, tako kot pritožba, tudi pritožbeno sodišče ne strinja. Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ne more biti pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Potrebno ga je presojati le z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oz. z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Pritožnik na tak način ves čas uveljavlja, da je kot udeleženec v cestnem prometu moral trpeti nesorazmerno dolg poseg in večkratno opravljanje preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in sicer ne zaradi okoliščin, ki bi bile na njegovi strani, temveč zaradi domnevne nepravilnosti pri delovanju alkotesta, torej okoliščine na strani policije oziroma države. Te zatrjevane okoliščine imajo glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije tako težo, da bi jih moralo sodišče prve stopnje po vloženi zahtevi za sodno varstvo v dopolnjenem dokaznem postopku raziskati, česar pa ni storilo in jo je z izpodbijano sodbo z dne zavrnilo kot neutemeljeno. Te pritožnikove navedbe oziroma opis dogodkov v zvezi z opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom se ne nanašajo zgolj na dejansko stanje, temveč pomenijo smiselno uveljavljanje materialne kršitve iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), to je, da dejanje, ki se mu očita, ni prekršek in sicer zaradi nezakonitosti odredbe policista o nadaljnjem preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom oziroma strokovnem pregledu.
bančna garancija - bančna garancija na prvi poziv - bianko lastna menica - menično pooblastilo - dospelost menice - zapadlost menice - aval - avalist - menični porok
Bančna garancija, opremljena s klavzulo "na prvi poziv", banki onemogoča, da bi zoper upravičenca uveljavljala ugovore, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti, zato tudi toženčevega ugovora, da je banka bančno garancijo unovčila, čeprav za unovčenje niso bili izpolnjeni pogoji, ni mogoče upoštevati. Toženec ne more podati ugovora, da je bianko menica izpolnjena v nasprotju s pooblastilom za njeno izpolnitev glede podpisa meničnega zavezanca, saj je podpis meničnega zavezanca tista sestavina bianko menice, ki mora biti izpolnjena že ob njeni izročitvi, sicer sploh ne gre za (bianko) menico. Lahko pa bi toženec trdil, da podpis na menici ni njegov, in s tem izpodbil veljavnost menice, česar pa v obravnavani zadevi toženec ni storil.
Menica vpoglednica mora biti načeloma predložena v plačilo v enem letu od dne, ko je bila izdana, vendar lahko trasant ta rok skrajša, podaljša ali odredi, da ne sme biti predložena v plačilo pred določenim časom - v takem primeru začne rok za predložitev teči šele od tega časa. Pravdni stranki sta se v obravnavanem primeru dogovorili, da banka menice ne sme izpolniti pred unovčenjem garancije, torej je enoletni rok pričel teči šele od dne, ko je banka garancijo unovčila, zato je pravno zmotno toženčevo stališče, da bi morala biti predmetna menica predložena v plačilo najkasneje leto dni od dne, ki je na menici naveden kot datum njene izdaje.