sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe - imetnik pravice do uporabe - pravica do vselitve in proste razpolage s stanovanjem - pasivna legitimacija
Lastnik, ki želi doseči pravico proste razpolage s stanovanjem, mora s tožbo zajeti tudi zavezanca za zagotovitev drugega primernega stanovanja iz 2. odst. 155. čl. SZ oziroma 2. odst. 156. čl. SZ in svoje pravice iz 1. odst. 155. čl. SZ ne more uspešno uveljavljati le z izpraznitvenim tožbenim zahtevkom zoper toženca - imetnika pravice do uporabe. Za izdajo sodbe zaradi izostanka zato ni izpolnjen pogoj iz 4. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP.
skupnost dedičev - uprava dediščine - upravitelj dediščine - razpolaganje z dediščino - redno vzdrževanje dediščine
Redna sečnja gozdov v skladu z letnim ali za daljše obdobje določenim etatom, ki ga izdela za to določena strokovna gozdnogospodarska služba, ne pomeni razpolaganja z gozdovi, temveč predstavlja le redno vzdrževanje (čiščenje in s tem omogočanje zdravo rast drevja) tega. Zato sečnja gozdov, ki je v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in predvidenim etatom strokovne službe spada med redno upravljanje z dediščino.
ZPP (1977) člen 187, 187. ZNP člen 9, 118, 118/3, 9, 118, 118/3.
ugotovitvena tožba - vezanost stranke na napotitveni sklep
Če nepravdni sodnik eno stranko napoti na pravdo, ker je v nepravdnem postopku med strankami spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. Stranka tudi ni vezana na napotitveni sklep glede vložitve tožbe za ureditev spornega razmerja.
Pravdno sodišče krši 187. člen ZPP in 118/3 ZNP, če takšno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže.
Ker je odpoved tožbenemu zahtevku enostranska izjava tožeče stranke, naslovljena na sodišče, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, in ker ima za posledico, da sodišče izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne (kot neutemeljen), je tožeča stranka, za katero se šteje, da je v sporu (popolnoma) propadla, nasprotni stranki dolžna povrniti njene stroške.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 2, 102, 102/1. ZSReg člen 19, 34, 34/2, 39, 39-4, 40, 40/1, 40/1-3, 40/2. Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti šifra 8512, 85121, 85122.
vpis sprememb v sodni register - sprememba dejavnosti
Širša dejavnost (iz razreda), ki je vpisana v sodni register, obsega tudi ožji dejavnosti (iz podrazredov), ki (še) nista posebej vpisani v sodni register.
ZPSS člen 32, 32/1, 32/3, 32, 32/1, 32/3. ZBH člen 1, 2, 2/1, 18, 18/3, 1, 2, 2/1, 18, 18/3.
bančna dejavnost - likvidacija banke - preoblikovanje banke v nebančno delniško družbo
V primeru sprejetja sklepa o prenehanju opravljanja bančnih dejavnosti se banka ne more preoblikovati v "nebančno" delniško družbo, ampak se likvidira, saj več ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje poslovanje.
delniška družba - likvidacija - poplačilo obveznosti - zavarovanje plačila - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru pomeni izgubo lastnosti pravne osebe, vendar pa učinek takega vpisa nastopi šele s pravnomočnostjo sklepa o izbrisu iz sodnega registra (torej po 30 dneh od objave izpiska vpisa v Uradnem listu RS, če ni pritožbe tistega, ki mu je s sklepom prizadeta kakšna pravica ali na zakonu temelječ interes, sklep pa mu ni bil vročen, ali pa je pritožba takega udeleženca postopka zavrnjena ali zavržena).
Postopek avtonomne likvidacije delniške družbe je mogoče zaključiti šele potem, ko družba poravna vse obveznosti, razen tistih, za katere mora zagotoviti zavarovanje (terjatve, ki niso dospele in znane terjatve, ki jih upnik ni prijavil); zavarovanje drugih terjatev ni zadosten pogoj za zaključek likvidacije.
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku avtonomne likvidacije, vendar samo upoštevaje podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.
ZZZDR člen 130, 132, 132/4, 130, 132, 132/4. ZIP člen 16, 16/2-3, 16, 16/2-3.
izvršilni naslov - dogovor o preživnini pred centrom za socialno delo - obvestilo o valorizaciji preživnine - zamudne obresti
Niti dogovor o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine (130. čl.
ZZZDR) niti obvestilo centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine (4. odst. 132. čl. ZZZDR) ne omenjata zamudnih obresti od zapadlih pa ne (pravočasno) plačanih preživninskih obrokov. Ker izvršilnega naslova za obresti ni, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, da izvršbe ni dovolilo.
ZPPSL člen 10, 125, 125/1, 125/4, 10, 125, 125/1, 125/4.
izpodbijanje pravnih dejanj - domneva o vedenju za slabo ekonomsko stanje
Če je upnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečaja dobil od dolžnika vrnjeno posojilo, ki še ni zapadlo, in to z asignacijo, je v pravdi na izpodbijajne tega pravnega dejanja dokazno breme za izpodbijanje domneve, da je vedel ali bi moral vedeti, da je ekonomsko-finančno stanje dolžnika slabo, na njegovi strani.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM20049
KZ člen 183, 183/3. ZKP člen 378, 378/5, 378, 378/5.
spolni napad na otroka
Če iz opisa dejanja po obtožbi in izreka sodbe ne izhaja bistveni element kaznivega dejanja spolnega napada na otroka po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 183.člena Kazenskega zakonika in sicer, da je bila nedoletna oškodovanka zaupana v vzgojo varstvo in oskrbo obtožencu in, če je izrek sodbe v nasprotju z njenimi razlogi, ker sodišče pavšalno ugotavlja, da je bila mladoletna oškodovanka obtožencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo, narekuje navedena kršitev razveljavitev prvostopne sodbe po uradni dolžnosti.
Posestno varstvo predstavlja predvsem varstvo ekonomskga interesa posestnika. Sodišče prve stopnje se je zato v okviru presoje, ali pomeni uveljavljani zahtevek takšno izvrševanje posestne zaščite, zaradi katerega je posest po ZTLR zaščitena, upravičeno ukvarjalo z vprašanjem tožnikovega ekonomskega interesa za zahtevano posestno varstvo.
Tožbo zaradi motenja posesti se vloži zoper tistega, ki je posest odvzel, lahko pa tudi zoper tistega, v katerega korist je bilo motilno dejanje storjeno, pri čemer pa je restitucija mogoča le proti tistemu, ki ima stvar v svoji posesti.
ZPN člen 5, 5. ZOR člen 33, 35, 70, 70/1, 73, 479, 479-3, 488, 488/1-3, 33, 35, 70, 70/1, 73, 479, 479-3, 488, 488/1-3.
promet z nepremičninami - oblika pogodbe - realizacija pogodbe - odstop od pogodbe - stvarna napaka - ponudba - oglas
Oblika za pogodbe o prometu z nepremičninami je predpisana v 1. odst.
5. čl. Zakona o prometu z nepremičninami s sankcijo ničnosti (2. odst.), kar je skladno tudi z določilom 1. odst. 70. čl. ZOR. Glede na uveljavljena načela vestnosti in poštenja (12. čl. ZOR), prepovedi zlorabe pravic (13. čl. ZOR) in upoštevanja in izpolnjevanja pogodb (prim. 17. čl. ZOR), pa ni mogoče odreči konvalidacije neoblične pogodbe samo zaradi varstva družbenih interesov, temveč šele ob nadaljnjem pogoju, da so ti družbeni interesi tudi prizadeti.
Tožena stranka je oglašala prodajo večje parcele, kot pa je bila dejansko prodana. Vendar pa si tožeča stranka, ki uveljavlja odstop od pogodbe, napačno razlaga pomen oglasa v časopisu: ne gre namreč za ponudbo (33. čl. ZOR), saj ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe, temveč za vabilo k ponudbi (prim. 35. čl. ZOR). V oglasu označena površina parcele zato še ne pomeni njene dokončne in točne opredelitve po obsegu.
Po oceni pritožbenega sodišča uveljavljata obe tožeči stranki nasproti toženkama odškodninsko terjatev s to razliko, da je odškodninska terjatev drugega tožnika neposredna, terjatev prve tožnice pa posredna, saj je pridobljena na podlagi zakonske subrogacije (1. odst. 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Na podlagi zakonske subrogacije preidejo z izplačilom odškodnine iz zavarovanja do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo (oz. nasproti zavarovalnici, pri kateri ima ta zavarovano odgovornost). Odškodninska terjatev drugega tožnika do obeh toženk je torej v obsegu izplačane odškodnine prešla na prvo tožečo stranko.
Pravna narava terjatve se tako zaradi subrogacijskega učinka ni spremenila, spremenil se je le upnik (prva tožeča stranka je vstopila v pravice drugotožnika).
Materialno sosporništvo med tožečima strankama je tako podano, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje da je potrebno obravnavani spor presojati po pravilih o postopku v gospodarskih sporih (491. čl. ZPP) pred krajevno pristojnim okrožnim sodiščem.
ZIP člen 56, 56/1, 56/2, 58, 171, 172, 182, 183, 56, 56/1, 56/2, 58, 171, 172, 182, 183.
ugovor tretjega zoper izvršbo - končanje izvršilnega postopka - izvršba na nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Na podlagi sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ta originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. Takrat je končana faza opravljanja izvršbe in tedaj je za tretjo osebo, ki sklicuje, da ima na nepremičnini tako pravico, ki preprečuje izvršbo, konec izvršilnega postopka (2. odst. 56. čl. ZIP), saj ne more uveljavljati več nobene pravice glede predmeta izvršbe. Ne more niti preprečiti izvršbe in ker ni upnik oz. oseba iz 171. ali iz 172. čl.
ZIP,ne more niti sodelovati na razdelitvenem naroku oz. vplivati na poplačilo upnikov in drugih oseb. Potem, ko kupec originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe tretja oseba nima interesa za vložitev ugovora v smislu 56. čl. ZIP glede te nepremičnine in je zato njen ugovor prepozen.