ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1, 267, 267/2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo - vprašanje, ki ni izpostavljeno na zahtevani način - zelo hude posledice morajo za revidenta nastati kot posledica odločitve, izpodbijane v konkretnem upravnem sporu
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka ni natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na razlog, zaradi katerega je bil njen predlog za obnovo postopka zavržen, niti ni natančno in konkretno navedla pravega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, prav tako pa ni navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije morajo po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča nastati za revidenta, kot posledica v določenem upravnem sporu izpodbijane odločitve. V obravnavanem primeru bi torej morale nastati kot posledica zavrnitve predloga za izdajo dopolnilne odločbe v zadevi dodeljevanja sredstev iz naslova Pomoč mladim kmetom za leto 2005, in ne kot posledica morebitnih drugih (izvršilnih) postopkov med istima strankama.
odlok o ustanovitvi javnega zavoda - predpis, ki ureja posamična razmerja - pravni interes za izpodbijanje s tožbo - izvrševanje ustanoviteljske pravice – odločanje o začasni odredbi
V obravnavanem primeru gre za tožbo, vloženo na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja.
Tudi za vložitev tožbe na tej podlagi pa mora tožeča stranka izpolnjevati vse procesne predpostavke za vložitev tožbe, med drugim mora biti izkazan tudi pravni interes.
Tožeča stranka s tožbenimi navedbami o nezakoniti sestavi sveta zavoda ter posledično nezakonitih vseh odločitvah, ki bi jih svet zavoda sprejel, ni izkazala, da bi bilo z izpodbijanim Odlokom poseženo v njene pravice oziroma pravne koristi, temelječe na ustavi, zakonu ali drugem predpisu, torej v pravice in pravne koristi Zdravstvenega doma.
Pravilno pa je tudi stališče, da tožeča stranka izpodbija Odlok, s katerim je bila ustanovljena. Pri tem ne gre za oblastno odločitev, ampak za odločitev v okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic, to pa (praviloma) ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi (tožeča stranka).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 87. ZJU člen 33, 33/1, 84, 84/3, 84/4, 90. ZUTD člen 118, 118/5, 190. ZDR-1 člen 73. Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. 3. 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1, 1/1-c.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - uvrstitev v naziv - vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je samo vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi. Ker vsebina obravnavane zadeve ni presoja pravnih podlag ali vsebine Sporazuma med ministrstvom, pristojnim za delo, in Zavodom RS za zaposlovanje, temveč pravilnost uvrstitve revidenta v naziv na podlagi ZJU, obseg pravic, ki jih je revidentu zagotavljal Sporazum, za odločitev ni pomemben, posledično pa odločitev ni odvisna od presoje, ali je bil ob izdaji izpodbijane odločbe pravilno upoštevan namen 73. člena ZDR in Direktive 2001/23, kot to revident izpostavlja z izpostavljenim pravnim vprašanjem.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Na to, da je še vedno podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, kaže narava kaznivega dejanja, to je promet z mamili, pri čemer je obdolžencu očitano izvajanje obsežnejše kriminalne dejavnosti, da je bil obdolženec že kaznovan za istovrstno kaznivo dejanje, da je brez zaposlitve in premoženja, denarna pomoč v višini 280,00 EUR mesečno pa mu očitno ne zadošča, saj je odvisnik od prepovedanih drog. Vse te objektivne in subjektivne okoliščine utemeljujejo sklep, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti tovrstna kazniva dejanja ponavljal.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Od nadaljnjega izvrševanja istovrstnih kaznivih dejanj obdolženke ni odvrnila niti obravnava policije niti podana kazenska ovadba. Policija je od nje kot osumljenke pridobila izjavo in se je obdolženka torej zavedala, da ji je policija na sledi, oziroma da jo sumi tovrstnih kaznivih dejanj, pa je kljub temu nadaljevala z izvrševanjem hudih kaznivih dejanj.
V fazi odločanja o odreditvi pripora sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP.
ZPP člen 325, 327, 327/3, 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku - dopolnilna sodba - pritožba - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti zavrnitve tožničine pritožbe v delu, ki se nanaša na manjkajoči del izreka prvostopenjske sodbe o nasprotni tožbi.
obnova postopka - laičen predlog za obnovo postopka - postulacijska sposobnost - pooblastilo odvetniku - predložitev pooblastila
Okoliščina, da so tožniki svoj predlog za obnovo postopka, ki so ga vložili sami, kasneje dopolnili s pooblastilom odvetniku, ne more odpraviti pomanjkanja postulacijske sposobnosti, saj ne spreminja in tudi ne more spremeniti dejstva, da so tožniki vlogo vložili sami in ne po odvetniku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007460
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 208, 208/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zatajitev
Za obstoj kaznivega dejanja zatajitve je bistveno, da so stvari osebi, preden si jih protipravno prilasti, zaupane. V gospodarski družbi bo stvar s strani tretje osebe praviloma zaupana prav osebi, ki je pooblaščena za zastopanje družbe proti tretjim osebam. V primeru gospodarskih družb, med katere sodi tudi družba z omejeno odgovornostjo, bo zastopnik družbe poslovodja družbe, ki je zakoniti zastopnik družbe, lahko pa tudi prokurist, ki mu pristojni družbeni organ, največkrat poslovodja, podeli pooblastilo za zastopanje družbe (prokuro).
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377. ZDen člen 72, 72/2.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vsak tožnik je zahteval plačilo njemu pripadajočega zneska. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP in ne s seštevanjem vrednosti po petem odstavku 367. člena ZPP.
ZDavP-2 člen 13, 13/2, 63, 63/2, 95. URS člen 22, 125, 154. ZUS-1 člen 92, 93, 93/1.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odstop od pojasnila DURS - enotna praksa davčnih organov - odstop od enotne prakse - obrazložitev odstopa - obrestna mera v primeru samoprijave - povišanje obrestne mere za pribitke - zastaranje prekrška zaradi nevložitve davčne napovedi - jezikovna razlaga - diskriminacija davčnih zavezancev
Pojasnila DURS, ki ustrezajo definiciji navodila iz drugega odstavka 13. člena ZDavP-2, so zagotovilo, da bo praksa davčnih organov enotna oziroma so vsaj namenjena poenotenju te prakse. Zato je treba konkretno odločitev davčnega organa, ki samovoljno odstopa od tovrstnih pojasnil, pa ta niso bila preklicana ali nadomeščena z novimi pojasnili, obravnavati kot odstop od ustaljene prakse davčnih organov.
Po presoji revizijskega sodišča je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da je bil v obravnavanem primeru pravilno in zakonito uporabljen 63. člen ZDavP-2, hkrati pa je navedlo tudi razumne pravne razloge, da razlaga 63. člena ZDavP-2, kakršna je navedena v Pojasnilu DURS, ni zakonita. Kolikor se ni opredelilo do revidentovih že v tožbi podanih trditev o diskriminaciji med zavezanci, za katere se uporabi 63. člen ZDavP-2, in zavezanci, za katere se uporabi 95. člen ZDavP-2, kar je tudi nosilni pravni argument iz Pojasnila DURS, se je do tega opredelilo revizijsko sodišče v tej sodbi. To mu omogoča prvi odstavek 93. člena ZUS-1, iz katerega izhaja, da lahko revizijsko sodišče ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, zaradi katere je dopustna revizija, odpravi v svojem postopku. S tem je po presoji revizijskega sodišča v celoti zadoščeno zahtevi iz 22. člena URS po obrazložitvi tudi glede zatrjevanega odstopa od enotne davčne prakse.
ZOZP člen 20, 20/1. OZ člen 154, 154/1, 154/2, 179.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivda - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Vsako od v prometni nesreči udeleženih motornih vozil je po ustaljeni sodni praksi nevarna stvar, ki vzpostavlja objektivno odgovornost njegovega imetnika za nastalo škodo. Kljub temu, da določba drugega odstavka 154. člena OZ predpisuje porazdelitev odgovornosti glede na krivdo, objektivna odgovornost imetnikov s tem še ne preneha. Krivda je ob pravilni uporabi te določbe zgolj eden od (so)kriterijev za porazdelitev odgovornosti. Prispevka obeh imetnikov motornih vozil k nastali škodi je zato potrebno ovrednotiti po oceni vseh okoliščin primera in pri tem dati ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nastalo škodo, ob upoštevanju teže kršitev cestnoprometnih predpisov obeh imetnikov motornih vozil in stopnje nevarnosti, ki izhaja iz obratovanja posameznega motornega vozila.
Morebitne ovire za uveljavitev predkupne pravice izvirajo izključno iz tožnikove sfere in je prva toženka v konkretnem primeru ravnala z zadostno skrbnostjo ter je zato pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je prodajalka obvestila predkupnega upravičenca o nameravani prodaji. Dolžnost prodajalca je namreč, da predkupnemu upravičencu na primeren način omogoči seznanitev z nameravano prodajo, sprejem obvestila pa praviloma spada v sfero skrbnosti ravnanja predkupnega upravičenca.
URS člen 26. OZ člen 148. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1. ZPP člen 7, 8, 86, 86/3, 215, 339, 339/1, 380, 380/1.
povrnitev premoženjske škode - neutemeljen odvzem prostosti - pripor - ustavitev kazenskega postopka - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina - odgovornost države - vzročna zveza - protipravnost - izgubljeni dobiček - laična vloga - odgovor na revizijo
Skladno s 1. točko prvega odstavka 542. člena ZKP je neutemeljeno priprti, ki kasneje ni bil obsojen, upravičen do povračila škode, vendar je pravno priznana zgolj škoda, ki je v vzročni zvezi s priporom, ne pa tudi škoda, ki nastane zaradi samega teka kazenskega postopka.
Sporno je, ali je promet z objektom, ki je opredeljen kot neskladna (ali druga nedovoljena) gradnja, prepovedan že od izgradnje ali od inšpekcijske odločbe ali celo šele od zaznambe inšpekcijskega ukrepa v zemljiški knjigi dalje.
Zakonske določbe, ki bi prepovedovale pravni promet s črno gradnjo, ni. Jezikovna razlaga določb 158. člena ZGO-1 kaže, da je podlaga prepovedi upravna odločba. Upravna odločba ne učinkuje retroaktivno.
dopuščena revizija - obnova postopka - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - nepravnomočna kazenska obsodilna sodba - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe kot obnovitveni razlog
Predlog za obnovo postopka je utemeljen, če so abstraktno predpisane predpostavke iz 394. člena ZPP uresničene v konkretnem primeru. Predlog (med drugim) ni utemeljen takrat, kadar izkazane predpostavke ne morejo pripeljati do odločbe, ugodnejše za predlagatelja obnove. Možnost doseči ugodnejšo odločbo je sicer izrecno predpisana le pri obnovitvenem razlogu iz 10. točke 394. člena, v vseh drugih točkah člena, ki opredeljuje obnovitvene razloge, pa se domneva. Zgolj dejstvo, da se sodna odločba opira (se sklicuje) na (nepravnomočno) kazensko obsodilno sodbo, ki je bila kasneje razveljavljena, zato še ne pomeni nujno utemeljenosti predloga za obnovo postopka.
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. Slovenski računovodski standardi standard (SRS) 21, 21-12. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 214, 214/1.
dovoljena revizija - presoja v mejah revizijskih razlogov - davek od dohodkov pravnih oseb - posredniške storitve - sodelovalna dolžnost davčnih zavezancev - dokazno breme davčnih zavezancev - vpliv začetka postopka prisilne poravnave na izdajo odmerne odločbe
Glede na določbe prvega in tretjega odstavka 76. člena ZDavP-2 je dokazno breme o verodostojnosti njegovih odhodkov na davčnem zavezancu.
Obravnavana odločba o odmeri davka ni nezakonita, ker je bila izdana, ko je bil nad revidentom že začet postopek prisilne poravnave. Kot izhaja iz prvega odstavka 214. člena ZFPPIPP upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, preneha šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, iz česar izhaja, da do tega trenutka davčni organ lahko vodi davčni odmerni postopek in tudi izda odmerno odločbo za davčne obveznosti, ne glede na to, da bo po potrditvi prisilne poravnave dovoljeno le delno poplačilo obveznosti teh. Tudi sicer ZFPPIPP in tudi ZDavP-2 ne vsebujeta nobene določbe, ki bi prepovedovala izdajanje odmernih odločb že z začetkom postopka prisilne poravnave.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 89. ZPP člen 367b, 367b/4.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Za dovoljenost revizije iz razloga odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ne zadostuje zgolj sklicevanje na judikate Vrhovnega sodišča, temveč mora biti odstop obrazložen. Revident mora zato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje ter pravnega in dejanskega stanja iz odločb, s katerimi se utemeljuje odstopanje. Ker revident v obravnavanem primeru te analize in primerjave ni opravil, zatrjevanega razloga za dovoljenost revizije ni izkazal.
mandatna pogodba - pogodba o naročilu - posredniška pogodba - plačilo mandatarju - plačilo za primer uspeha - dokazovanje - pritožba - novi dokazi v pritožbi
Tudi mandatarjeva pravica do plačila je lahko vezana na njegov uspeh. Če nima pravice do plačila, na more obdržati predujma, danega vnaprej, še predno je lahko pridobil pravico do plačila.