povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nezavestna malomarnost
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, ker je obdolženka ob zavijanju v levo s prednostne ceste zaradi nepreglednosti po nasprotnem voznem pasu zmotno ocenila, da na njem ni nobenega vozila.
ZIP člen 16, 16/2, 251c, 251c/2, 16, 16/2, 251c, 251c/2. ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3.
terjatev - napotitev na pravdo - izvršilni naslov
Podpisan zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve ima moč sodne poravnave (primerjaj 2. odst. 251.c člena ZIP). Sodna poravnava pa je po 1. točki 2. odst. 16. člena ZIP (sedaj po 1. točki 2. odst. 17. člena ZIZ) izvršilni naslov. Če pa stečajni upravitelj prereka upnikovo terjatev, za katero je upnik že pridobil izvršilni naslov, mora stečajni senat skladno s 3. odst. 144. člena ZPPSL na pravdo za ugotovitev, da ne obstoji upnikova terjatev, napotiti stečajnega upravitelja.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe
Ne moti, da je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo, kljub temu da v zakonu o tem ni posebne, izrečne določbe, saj je sankcija za vložitev vloge po izteku nepodaljšljivega zakonskega roka njeno zavrženje, kot to izhaja iz predpisov, ki veljajo za posamezna procesna dejanja, npr. za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ugovor proti plačilnemu nalogu, redna in izredna pravna sredstva. Tisti del vročilnice, ki jo izpolni sodišče, je javna listina. Javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Vendar pa je dovoljeno dokazovati nasprotno, pri čemer dokazno breme (z vsemi možnimi dokazili) nosi stranka, ki trdi, da je bila vročilnica nepravilno sestavljena. Sodišče ob izdaji zamudne sodbe ne raziskuje, ali je podano dejansko stanje, na katero opira tožnik svoj zahtevek, dejanskega stanja ne raziskuje glede resničnosti, ampak podane navedbe samo pravno vrednoti, tj. presodi, ali iz dejstev, ki jih je navedel tožnik v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku.
Obtoženec je glede na letne gume, zasneženo cestišče po klancu navzdol in glede na ovinek, vozil z neprimerno hitrostjo, ne glede na to, da je vozil počasi, saj bi moral montirati verige ali pa preložiti vožnjo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor - odlog plačila
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal ugovorni razlog odloga plačila. V dokaz svoji trditvi je sicer predlagal zaslišanje predstavnikov strank, vendar jih imensko ni navedel. Prav tako ni imensko navedel, s katerim predstavnikom upnika naj bi se dolžnikov direktor ustno dogovoril, niti, kdaj naj bi do dogovora prišlo.
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, ker je z mnenjem izvedenca cestno prometne stroke ugotovljeno, da hitrosti obdolženkinega vozila pred zaviranjem ni bila prevelika.
ZGD člen 19, 19/1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - firma
Iz sodnega registra je razvidno, da v Republiki Sloveniji ne obstaja noben drug subjekt vpisa s tako firmo. Zato ni dvoma, zoper katero osebo je bil sklep o izvršbi izdan.
Če je bila sodna odločba vročena obdolžencu v času sodnih počitnic, je rok za pritožbo potekel 16. avgusta. Pritožba vložena po tem datumu, je prepozna in se zavrže.
Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker s tem ni odločalo o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.
Sodišče prve stopnje je obtožencu v izrečeno zaporno kazen vštelo izrečeno denarno kazen po odločbi sodnika za prekrške, v izrečeno stransko kazen pa z isto odločbo izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Ker iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil obtožencu izrečen varstveni ukrep tudi izvršen, je sodišče prve stopnje z odločitvijo o vštetju kazni in varstvenega ukrepa po določbi 49. člena KZ, prekršilo kazenski zakon.
Tožena stranka je imela možnost na glavni obravnavi izraziti svoj dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja pa tega ni storila. Le tako bi lahko dosegla pravočasno, da se izvede še dokaz z drugim izvedencem. Zato pritožbena trditev, da zaradi pomanjkanja časa tožena stranka ni uspela pravočasno preveriti izvedeniškega mnenja ni upoštevna.
izvršba na premičnine - obvestilo o rubežu - brezuspešen poskus rubeža - ponovni rubež - ustavitev izvršbe
Obveščanje upnika o neuspešnem rubežu v ZIZ ni predvideno, zato je potrebno dikcijo zakona razlagati tako, da takšno obvestilo ni potrebno, še posebej glede na nedvoumno obveznost upnika po 3. odst. 82. čl. ZIZ, da se rubeža udeleži.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - račun - izdaja računa - zapadlost terjatve
Prejetje računa ni pogoj za obstoj in/ali iztožljivost terjatve. Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje, da bi bilo z upnikom dogovorjeno, da je izstavitev računa pogoj za dospelost terjatve. Zato je dolžnik dolžan svojo terjatev, ki po temelju in višini očitno ni sporna, poravnati ob njeni dospelosti.
Po določbi 1. odst. 6. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih nastane pravica imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja z vpisom vrednostnega papirja v centralni register.
pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stranke morajo navajati dejstva in predlagati dokaze za svoje trditve. Sodišče ni dolžno pozivati stranke, kakšne dokaze naj predloži. Stvar vsake stranke je, da sama predloži ustrezne dokaze za svoje trditve.
Dolžnik je upniku dolžan povrniti stroške, potrebne za izvršbo. Če je izvršba pravnomočno dovoljena, sodšče presodi le, ali so bili stroški potrebni in ali gredo upniku v zahtevani višini, ne pa več, ali je utemeljeno predlagal izvršbo.
Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih tehtnih razlogov v smislu 217. čl. ZPP, zakaj naj bi se dokaz z zaslišanjem prič izvedel posredno in to z vpogledom v drug pravdni spis (česar niti ni mogoče šteti kot izvedbo dokaza pred zaprošenim sodnikom), poleg tega pa drugostopno sodišče ugotavlja, da takih razlogov sploh ni, zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo neposrednosti (4. čl. ZPP) kot eno temeljnih načel pravdnega postopka. V postopku X Pg 251/94 tožnik sploh ni nastopal kot pravdna stranka in ni imel možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov v zgoraj citiranem postopku, zato mu je bilo z opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje v tem postopku nedvomno onemogočeno izjaviti se o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, s čimer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti (prim. 5. čl. ZPP).
Lastnik večstanovanjske hiše ni dolžan skleniti pogodbe o upravljanju, ima pa to pravico. Takšna pogodba je veljavna ter zavezuje tudi kasnejše lastnike.