Na podlagi med strankama tako nesporno ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje imelo podlago v 1. odstavku 214. člena ZPP, da je o tožbenem zahtevku odločilo brez izvedbe dokazov. Povedano velja tudi za pritožbeno trditev, da je tožeča stranka obračunane obresti neutemeljeno pripisovala glavnici, tako obrestovanje pred vložitvijo tožbe pa ni dopustno. Tudi tega dejstva tožena stranka v prvostopenjskem postopku ni zatrjevala, glede na zgoraj že omenjeno med strankama nesporno ugotovljeno glavnico, obresti in datume plačil, pa kot je bilo že pojasnjeno, sodišče ni imelo razloga za izvedbo dokaznega postopka, v katerem bi bila morebiti ugotovljena navedena pritožbena trditev o nedopustnem obračunavanju obrestnih obresti, če bi bil dokazni postopek potreben.
Vprašanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze pri odločanju o pravici do preživnine razvezanega zakonca je podrejenega pomena. Njegova presoja pride v poštev le takrat, ko sodišče ugotovi, da obstoje navedene zakonske predpostavke oziroma pogoji za prisojo preživnine.
Iz opisa obdolžencu očitanega dejanja sicer izhaja, da je oškodovanka ob oplaženju vozil utrpela manjšo rano na licu. Ne le, da iz opisa ne izhaja, da gre za lahko telesno poškodbo oškodovanke, kot jo opredeljuje 133. člen KZ, temveč tudi iz podatkov spisa (zdravniški izvid l.št. 19-20) izhaja, da gre le za sled poškodbe. Ker tako iz opisa dejanja ne izhajajo vsi znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (iz opisa ne izhaja, da bi bila oškodovanka telesno poškodovana), je sodišče druge stopnje ob ugotovitvi, da zato niso izpolnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
V primeru, ko sodišče ugotovi, da so bile v določenem obdobju tožničine potrebe z njenimi dohodki in preživnino, ki jo zanjo oče plačuje že do sedaj, v celoti pokrite, za to obdobje ni utemeljen zahtevek na zvišanje preživnine.
poprava sklepa - pozneje najdeno premoženje - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Predlog za popravo sklepa bi bilo mogoče obravnavati v smislu določbe 221. člena Zakona o dedovanju, če bi bilo mogoče šteti, da predstavlja druga polovica sporne nepremičnine, pozneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini.
ZKP člen 194, 194/1, 434, 434/1, 194, 194/1, 434, 434/1.
obdolženec
Ker sta zasebna tožilca v zasebni tožbi navedla pravilni naslov delovne organizacije, v kateri je bil obdolženec v času vložitve zasebne tožbe zaposlen, naknadno pa tudi pravilni naslov njegovega stalnega prebivališča, sta svoje obveznosti o podatkih iz 434. člena ZKP izčrpala ter je zato sodišče tisto, ki mora zagotoviti udeležbo obdolženca na glavni obravnavi. Ker se je ta očitno izmikal svoji zakonski dolžnosti s tem, da nobene od pravilno naslovljenih pošiljk ni hotel dvigniti, bi se moralo sodišče prve stopnje poslužiti ukrepov za njegovo prisilno privedbo. Ker pa je nasprotno zasebno tožbo zavrglo z utemeljitvijo, da zasebna tožilca nista dostavila tudi zahtevanih rojstnih podatkov o obdolžencu, je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščencev zasebnih tožilcev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
taksa - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - zastaranje - nastanek taksne obveznosti
Medtem ko relativno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse prične teči s prvim dnem leta, po izteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, začne absolutno teči z dnem njenega nastanka.
Načelo koncentracije postopka, uzakonjeno v 286. členu ZPP, od pravdnih strank zahteva podajanje vseh tistih pravnorelevantnih dejstev in predložitev tistih dokazov, ki utemeljujejo njihove zahtevke, najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka pa je svojo tožbeno naracijo, iz katere bi izhajala njena trditev o neupravičeni obogatitvi tožene stranke zaradi neutemeljenih plačil zneska 880.000,00 SIT in 386.972,15 SIT po asignacijskih pogodbah, dopolnila šele na četrtem naroku za glavno obravnavo s trditvijo, da je tožena stranka neutemeljeno prejela plačilo provizije in šele na tem naroku predložila tudi dokaz. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje tožeče stranke, da je šele na naroku za glavno obravnavo izvedela, da naj bi se preostali (neumaknjeni) del vtoževane terjatve nanašal na neutemeljeno plačilo provizije toženi stranki. Namen dokaznega postopka je dokazovanje resničnosti že zatrjevanih spornih dejstev (primerjaj 1. odstavek 287. člena ZPP), ne služi pa pridobivanju informacij, na podlagi katerih bi tožeča stranka šele oblikovala trditveno podlago zahtevka. Z relevantnimi informacijami, ki so podlaga za uveljavljanje tožbenega zahtevka, mora tožeča stranka torej razpolagati že pred vložitvijo zahtevka pri sodišču oziroma najkasneje do prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem še lahko dopolni tožbeno naracijo.
Ker iz dejstev v tožbi ne izvira pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po preteku roka za popravo tožbe brez obravnave izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZOR člen 280, 281, 281/3, 282, 280, 281, 281/3, 282.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen - koristi otroka
Ker gre za neodplačno razpolaganje, pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj namen sklenitve darilne pogodbe ni pomemben. Stanovanje je darilo, ki vrednostno presega darila, našteta v 282.čl. ZOR. Koristi otroka se (tudi po uradni dolžnosti) varujejo v zakonskem sporu, torej sporu o razvezi zakonske zveze (prim. 408. čl. ZPP), v vseh drugih razmerjih, v katerih kot ena od strank nastopa otrok, pa v takem obsegu, kot strankam takšnih razmerij nasploh.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor
Dolžnik je pravilno opozoril na nasprotje med izdanim sklepom o izvršbi in izvršilnim naslovom. Del izterjevane glavnice nima podlage v izvršilnem naslovu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev pooblastila - pooblastilo
Med listinami v spisu (prilogami) je tudi pooblastilo upnika odvetniku. Glede na to, da je iz vsebine pooblastila razvidno, da ga je podpisal zakoniti zastopnik družbe - upnika, za posledico iz 4. odst. 98. člena ZPP ni podlage, saj poziv pooblaščencu, da dopolni pooblastilo, ni bil potreben.
sklep o ugovoru - naslov dolžnika - brezuspešen poskus rubeža
Ugovor tretjega v izvršbi na premičnine bi se moral sicer res nanašati na konkretne (zarubljene) premičnine, vendar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da na naslovu, kjer dolžnika ni, tudi ni predmetov, ki bi bili v lasti oz. v posesti dolžnika.
Zaveza toženca z izvensodno poravnavo, da bo imela tožeča stranka v primeru, če toženec ne bo plačal dolgovanih neupravičeno prejetih zneskov štipendije, možnost od njega izterjati tudi ustrezne zamudne obresti, ter dejstvo, da ti zneski obresti kljub neplačilu glavnice do sedaj niso bili plačani in ne presegajo z zakonom določenih zamudnih obresti, pomeni, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo obresti ugodilo, pravilna.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor - odlog plačila
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal ugovorni razlog odloga plačila. V dokaz svoji trditvi je sicer predlagal zaslišanje predstavnikov strank, vendar jih imensko ni navedel. Prav tako ni imensko navedel, s katerim predstavnikom upnika naj bi se dolžnikov direktor ustno dogovoril, niti, kdaj naj bi do dogovora prišlo.
Del parcele je njen nesamostojen del, ki deli pravno usodo preostalega dela parcele. Na njem nihče ne more pridobiti lastninske pravice, ki bi bila drugačna od lastninske pravice na celotni parceli oziroma na preostalem delu parcele. Zato tisti, ki poseduje samo del parcele, ne more s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice zgolj na tem (nesamostojnem) delu stvari (v skladu z načelom speicalnosti je lahko predmet stvarne pravice le samostojen, točno določen, individualiziran objekt).
Obtoženec je glede na letne gume, zasneženo cestišče po klancu navzdol in glede na ovinek, vozil z neprimerno hitrostjo, ne glede na to, da je vozil počasi, saj bi moral montirati verige ali pa preložiti vožnjo.