Ker iz dejstev v tožbi ne izvira pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po preteku roka za popravo tožbe brez obravnave izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ker iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi predlagateljica na spornih nepremičninah imela pravico uporabe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor predlagateljice in odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižngea referenta v veljavi.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1, 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11-1, 11, 11-1.
ustavitev izvršbe - predujem - stroški izvršbe
Izvršitelj začne opravljati posamezna dejanja že po prejemu sklepa o določitvi izvršitelja (1. odst. 19. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), vsekakor pa mora od tedaj voditi evidenco o tem, ali je upnik v danem roku založil predujem (2. odst. istega člena). Zadevo tudi vpiše v evidenco zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev (1. odst. 21. čl. Pravilnika), kar pa pomeni, da mu za to pripada plačilo storitve v znesku, kot je to določeno v 1. alinei 11. tar. št. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Iz opisa obdolžencu očitanega dejanja sicer izhaja, da je oškodovanka ob oplaženju vozil utrpela manjšo rano na licu. Ne le, da iz opisa ne izhaja, da gre za lahko telesno poškodbo oškodovanke, kot jo opredeljuje 133. člen KZ, temveč tudi iz podatkov spisa (zdravniški izvid l.št. 19-20) izhaja, da gre le za sled poškodbe. Ker tako iz opisa dejanja ne izhajajo vsi znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (iz opisa ne izhaja, da bi bila oškodovanka telesno poškodovana), je sodišče druge stopnje ob ugotovitvi, da zato niso izpolnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
V primeru, ko sodišče ugotovi, da so bile v določenem obdobju tožničine potrebe z njenimi dohodki in preživnino, ki jo zanjo oče plačuje že do sedaj, v celoti pokrite, za to obdobje ni utemeljen zahtevek na zvišanje preživnine.
Ali sklenitev sporne najemne pogodbe predstavlja nedovoljeno razpolaganje po 88. členu Zden, bo mogoče zaključiti šele, ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je bil lastnik stanovanja s prvo toženko dolžan skleniti najemno pogodbo v skladu z določbo 147. člena SZ.
Na podlagi med strankama tako nesporno ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje imelo podlago v 1. odstavku 214. člena ZPP, da je o tožbenem zahtevku odločilo brez izvedbe dokazov. Povedano velja tudi za pritožbeno trditev, da je tožeča stranka obračunane obresti neutemeljeno pripisovala glavnici, tako obrestovanje pred vložitvijo tožbe pa ni dopustno. Tudi tega dejstva tožena stranka v prvostopenjskem postopku ni zatrjevala, glede na zgoraj že omenjeno med strankama nesporno ugotovljeno glavnico, obresti in datume plačil, pa kot je bilo že pojasnjeno, sodišče ni imelo razloga za izvedbo dokaznega postopka, v katerem bi bila morebiti ugotovljena navedena pritožbena trditev o nedopustnem obračunavanju obrestnih obresti, če bi bil dokazni postopek potreben.
Neutemeljen je zahtevek za plačilo provizije in pogodbe kazni, saj s posredovanjem tožeče stranke prodajna pogodba ni bila sklenjena, tožena stranka pa ni kršila pogodbe oziroma za samostojno prodajo nepremičnine ni zlorabila podatkov, ki bi jih posredovala tožeča stranka.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na določilu 1. odst. 91. čl. ZPP, po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, doočena v 3. odst. 86. člena ZPP (ni odvetnik oziroma glede na določilo 4. odst. 86. čl. ZPP stranka sama nima opravljenega pravniškega državnega izpita). Sicer pa je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (1. odst. 384. čl. ZPP). Ker to sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni, revizija ni dovoljena tudi iz tega razloga (4. odst. 384. čl. v zvezi z 2. odst. 374. čl. ZPP). Čeprav so dopustne tudi začasne odredbe, ki so identične s tožbenim zahtevkom (t.i. regulacijske ali ureditvene začasne odredbe), pa sodišče prve stopnje predloga ni zavrnilo le iz tega razloga, saj je ugotovilo tudi, da razlogi iz 427. čl. ZPP zanjo ne obstajajo.
Ker je bil plačilni nalog že izdan zoper osebo, ki ne obstoji in ker takšne pomanjkljivosti v samem plačilnem nalogu ni mogoče popraviti, bi ga moralo sodišče prve stopnje razveljaviti (5. odstavek 81. člena ZPP), postopek pa nadaljevati po tožbi proti P.... d.o.o. (1. odstavek 81. člena ZPP).
ZOR člen 173, 177, 376, 377, 388, 173, 177, 376, 377, 388.
škoda - rok - pasivna legitimacija - zastaranje - litispendenca
V kolikor bi pritrdili stališču tožene stranke, da je prevzem pravic in dolžnosti po osamosvojitvi od bivše zvezne države, posebna oblika litispendence, katere predmet ni istovetnost pravnih oseb, marveč istovetnost pravic in dolžnosti oziroma pravnih položajev, potem bi tožeča stranka vsekakor morala počakati na bodočo delitveno bilanco med novo nastalimi državami. Ker pa vprašanje pravnega nasledstva države SFRJ še ni rešeno, Republika Slovenija pa je le ena od držav v okviru bivše SFRJ, ki čaka na rešitev pravnega nasledstva, je v tej situaciji ni mogoče šteti za pravno naslednico bivše SFRJ zato, ker je s prej citiranimi zakoni prevzela med ostalim tudi pravice in dolžnosti, ki so nastale v zvezi z delovanjem JLA.
ZSOS člen 9, 11/1, 11/1-1, 11/2, 9, 11/1, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
vračilo - upravičenec
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ZKP člen 194, 194/1, 434, 434/1, 194, 194/1, 434, 434/1.
obdolženec
Ker sta zasebna tožilca v zasebni tožbi navedla pravilni naslov delovne organizacije, v kateri je bil obdolženec v času vložitve zasebne tožbe zaposlen, naknadno pa tudi pravilni naslov njegovega stalnega prebivališča, sta svoje obveznosti o podatkih iz 434. člena ZKP izčrpala ter je zato sodišče tisto, ki mora zagotoviti udeležbo obdolženca na glavni obravnavi. Ker se je ta očitno izmikal svoji zakonski dolžnosti s tem, da nobene od pravilno naslovljenih pošiljk ni hotel dvigniti, bi se moralo sodišče prve stopnje poslužiti ukrepov za njegovo prisilno privedbo. Ker pa je nasprotno zasebno tožbo zavrglo z utemeljitvijo, da zasebna tožilca nista dostavila tudi zahtevanih rojstnih podatkov o obdolžencu, je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščencev zasebnih tožilcev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Vprašanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze pri odločanju o pravici do preživnine razvezanega zakonca je podrejenega pomena. Njegova presoja pride v poštev le takrat, ko sodišče ugotovi, da obstoje navedene zakonske predpostavke oziroma pogoji za prisojo preživnine.
Tudi v sporu majhne vrednosti velja določba 1. odst. 286. člena ZPP, po kateri mora stranka navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za za ugotovitev (resničnosti) njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke na prvem naroku za glavno obravnavo.
sklep o ugovoru - naslov dolžnika - brezuspešen poskus rubeža
Ugovor tretjega v izvršbi na premičnine bi se moral sicer res nanašati na konkretne (zarubljene) premičnine, vendar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da na naslovu, kjer dolžnika ni, tudi ni predmetov, ki bi bili v lasti oz. v posesti dolžnika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev pooblastila - pooblastilo
Med listinami v spisu (prilogami) je tudi pooblastilo upnika odvetniku. Glede na to, da je iz vsebine pooblastila razvidno, da ga je podpisal zakoniti zastopnik družbe - upnika, za posledico iz 4. odst. 98. člena ZPP ni podlage, saj poziv pooblaščencu, da dopolni pooblastilo, ni bil potreben.
Ker tudi že iz opisa ravnanja obdolženca v obtožnem predlogu, kot je bil sprejet v sodbeni izrek, izhaja, da je obdolženec zapustil delavnico po sklenitvi poslov z obema oškodovancema in tudi, da je že v začetku leta 1996 oškodovancu O. delno vrnil avans (skupaj 177.000,00 SIT), med postopkom pa tudi drugemu oškodovancu celotno glavnico, navedena dejstva, glede na ostala ugotovljena dejstva, na katera utemeljeno opozarja pritožba, po oceni pritožbenega sodišča ne zadoščajo za zanesljiv sklep, da obdolženec že ob sklenitvi poslov ni nameraval opraviti dogovorjenih del in da je izvabil avanse od oškodovancev z namenom trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Zaveza toženca z izvensodno poravnavo, da bo imela tožeča stranka v primeru, če toženec ne bo plačal dolgovanih neupravičeno prejetih zneskov štipendije, možnost od njega izterjati tudi ustrezne zamudne obresti, ter dejstvo, da ti zneski obresti kljub neplačilu glavnice do sedaj niso bili plačani in ne presegajo z zakonom določenih zamudnih obresti, pomeni, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo obresti ugodilo, pravilna.