ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
oprostitev plačila sodne takse
Zavezanec za plačilo sodnih taks je otrok brez lastnih dohodkov in premoženja, ki ga preživljajo starši. Plačilo sodnih taks ne predstavlja stroškov rednega preživljanja, zato mora sodišče preizkusiti, ali so možnosti staršev in s tem njihov prispevek k otrokovemu preživljanju tako velik, da zadošča za plačilo sodnih taks, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva za njegovo preživljanje.
ZSOS člen 9, 11/1, 11/1-1, 11/2, 9, 11/1, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
vračilo - upravičenec
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ZOR člen 173, 177, 376, 377, 388, 173, 177, 376, 377, 388.
škoda - rok - pasivna legitimacija - zastaranje - litispendenca
V kolikor bi pritrdili stališču tožene stranke, da je prevzem pravic in dolžnosti po osamosvojitvi od bivše zvezne države, posebna oblika litispendence, katere predmet ni istovetnost pravnih oseb, marveč istovetnost pravic in dolžnosti oziroma pravnih položajev, potem bi tožeča stranka vsekakor morala počakati na bodočo delitveno bilanco med novo nastalimi državami. Ker pa vprašanje pravnega nasledstva države SFRJ še ni rešeno, Republika Slovenija pa je le ena od držav v okviru bivše SFRJ, ki čaka na rešitev pravnega nasledstva, je v tej situaciji ni mogoče šteti za pravno naslednico bivše SFRJ zato, ker je s prej citiranimi zakoni prevzela med ostalim tudi pravice in dolžnosti, ki so nastale v zvezi z delovanjem JLA.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na določilu 1. odst. 91. čl. ZPP, po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, doočena v 3. odst. 86. člena ZPP (ni odvetnik oziroma glede na določilo 4. odst. 86. čl. ZPP stranka sama nima opravljenega pravniškega državnega izpita). Sicer pa je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (1. odst. 384. čl. ZPP). Ker to sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni, revizija ni dovoljena tudi iz tega razloga (4. odst. 384. čl. v zvezi z 2. odst. 374. čl. ZPP). Čeprav so dopustne tudi začasne odredbe, ki so identične s tožbenim zahtevkom (t.i. regulacijske ali ureditvene začasne odredbe), pa sodišče prve stopnje predloga ni zavrnilo le iz tega razloga, saj je ugotovilo tudi, da razlogi iz 427. čl. ZPP zanjo ne obstajajo.
taksa - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - zastaranje - nastanek taksne obveznosti
Medtem ko relativno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse prične teči s prvim dnem leta, po izteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, začne absolutno teči z dnem njenega nastanka.
ZPPSL člen 93, 93/1, 99, 99/1, 93, 93/1, 99, 99/1.
predujem - stečajni postopek
Po določbi 1. odst. 93. člena ZPPSL se da predujem le za kritje stroškov, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka. Stroški, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, se lahko krijejo le iz stečajne masa.
Ker tudi že iz opisa ravnanja obdolženca v obtožnem predlogu, kot je bil sprejet v sodbeni izrek, izhaja, da je obdolženec zapustil delavnico po sklenitvi poslov z obema oškodovancema in tudi, da je že v začetku leta 1996 oškodovancu O. delno vrnil avans (skupaj 177.000,00 SIT), med postopkom pa tudi drugemu oškodovancu celotno glavnico, navedena dejstva, glede na ostala ugotovljena dejstva, na katera utemeljeno opozarja pritožba, po oceni pritožbenega sodišča ne zadoščajo za zanesljiv sklep, da obdolženec že ob sklenitvi poslov ni nameraval opraviti dogovorjenih del in da je izvabil avanse od oškodovancev z namenom trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Glede na to, da je bil postopek že pravnomočno ustavljen, upnika ne bi doletele neugodne posledice, tudi če se ne bi pritožil. Zato mu dolžnik ni dolžan povrniti stroškov pritožbe, saj ta za izvršbo ni bila potrebna.
Na podlagi med strankama tako nesporno ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje imelo podlago v 1. odstavku 214. člena ZPP, da je o tožbenem zahtevku odločilo brez izvedbe dokazov. Povedano velja tudi za pritožbeno trditev, da je tožeča stranka obračunane obresti neutemeljeno pripisovala glavnici, tako obrestovanje pred vložitvijo tožbe pa ni dopustno. Tudi tega dejstva tožena stranka v prvostopenjskem postopku ni zatrjevala, glede na zgoraj že omenjeno med strankama nesporno ugotovljeno glavnico, obresti in datume plačil, pa kot je bilo že pojasnjeno, sodišče ni imelo razloga za izvedbo dokaznega postopka, v katerem bi bila morebiti ugotovljena navedena pritožbena trditev o nedopustnem obračunavanju obrestnih obresti, če bi bil dokazni postopek potreben.
ZD člen 221, 221/1. ZPP (1977) člen 144, 380, 380-1.
dedovanje - sklep o dedovanju - vročitev - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - naknadno najdeno premoženje - status zapuščine - dedovanje naknadno najdenega premoženja
Če gre za dve zapuščinski masi, ki se v skladu z zakonom o dedovanju in specialnem zakonom o dedovanju zaščitenih kmetij obravnavata po različnih pravilih, je treba o dedovanju kasneje najdene zapuščine odločati na novi zapuščinski obravnavi.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor
Dolžnik je pravilno opozoril na nasprotje med izdanim sklepom o izvršbi in izvršilnim naslovom. Del izterjevane glavnice nima podlage v izvršilnem naslovu.
sklep o ugovoru - naslov dolžnika - brezuspešen poskus rubeža
Ugovor tretjega v izvršbi na premičnine bi se moral sicer res nanašati na konkretne (zarubljene) premičnine, vendar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da na naslovu, kjer dolžnika ni, tudi ni predmetov, ki bi bili v lasti oz. v posesti dolžnika.
Zaveza toženca z izvensodno poravnavo, da bo imela tožeča stranka v primeru, če toženec ne bo plačal dolgovanih neupravičeno prejetih zneskov štipendije, možnost od njega izterjati tudi ustrezne zamudne obresti, ter dejstvo, da ti zneski obresti kljub neplačilu glavnice do sedaj niso bili plačani in ne presegajo z zakonom določenih zamudnih obresti, pomeni, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo obresti ugodilo, pravilna.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. Sodni red člen 5, 165, 165/1, 221, 221/1, 300, 300/4, 5, 165, 165/1, 221, 221/1, 300, 300/4.
izvršba - litispendenca
Dejstvo, da med istima strankama glede iste terjatve že teče izvršilni postopek, vendar z drugim izvršilnim sredstvom, kot je predlagano z obravnavanim (zavrženim) predlogom za izvršbo, ob pravilnem pravnem razumevanju tako imenovane litispendence po 3. odstavku 189. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in z njo nujno povezane identitete izvršilnih predlogov, privede do sklepa, da v obravnavanem primeru ne gre za identiteto izvršilnih predlogov in s tem za litispendenco. Sedaj obravnavani izvršilni predlog vsebinsko predstavlja zgolj predlagano razširitev že dovoljene izvršbe še z drugim izvršilnim sredstvom po 3. odstavku 34. člena ZIZ.
Ker iz dejstev v tožbi ne izvira pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po preteku roka za popravo tožbe brez obravnave izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice (v obravnavani zadevi: priposestvovanja) je zasebna listina, ki vsebuje veljaven pravni temelj (v smislu določbe 21. člena ZZK) izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitve lastninske pravice. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice o priposestvovanju ni podvomilo, je utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
Ali sklenitev sporne najemne pogodbe predstavlja nedovoljeno razpolaganje po 88. členu Zden, bo mogoče zaključiti šele, ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je bil lastnik stanovanja s prvo toženko dolžan skleniti najemno pogodbo v skladu z določbo 147. člena SZ.
Tudi v sporu majhne vrednosti velja določba 1. odst. 286. člena ZPP, po kateri mora stranka navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za za ugotovitev (resničnosti) njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke na prvem naroku za glavno obravnavo.