ZPIZ člen 148. ZDSS člen 5, 30. ZPP (1977) člen 337, 337/1, 339, 339/2, 368.
socialno varstvo - dodatek za pomoč in postrežbo
Če razen obuvanja in sezuvanja zavarovanec zmore sam opravljati vsa ostala življenjska opravila, ni pogojev za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, saj zavarovanec lahko sam opravlja večino življenjskih potreb samostojno, brez stalne pomoči in postrežbe drugega.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska osnova - delo prek delovnega časa - nadurno delo - posebni delovni pogoj
Če delodajalec ni izvedel ukrepov, ki jih je določal 80. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 24/77 - 18/88) za preprečitev dela preko polnega delovnega časa, se osebni prejemki, ki jih je tožnik prejel za delo preko polnega delovnega časa, ne morejo upoštevati pri pokojninski osnovi.
priznanje invalidnosti - odločba ZPIZ - nova dejstva in dokazi
Sodišče presoja zakonitost odločb zavoda o pokojninskem in invalidskem zavarovanju le po stanju, kot je bilo ugotovljeno do konca postopka pri tožencu. Če bi upoštevalo nova dejstva (spremembo zdravstvenega stanja), ki so nastala po dokončnosti odločb zavoda, bi s tem poseglo v pristojnosti zavoda.
Po 1. točki 2. odst. 4. člena, v zvezi s 1. odst. 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) je taksna obveznost tožene stranke za ugovor nastala, ko je le-ta ugovor izročila sodišču, to je dne 21.6.2000
Niti ZPP niti ZIZ ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za izvršilne stroške, dokazilo o tem poslati sodišču. Po 3. odst. 38. člena ZIZ je ustavitev izvršbe izrecno predvidena le v primeru, če predujem v danem roku ni bil plačan oziroma doplačan.
ZOR člen 210, 210/4, 277, 277/1, 324, 324/1. ZPP (1977) člen 352, 368. Splošna kolektivna pogodba za gospodarsko dejavnost člen 51, 51/1. ZTPDR člen 72.
Podlaga za ugoditev zahtevku delodajalca za plačilo vrednosti GSM aparata, ki mu ga delavec po prenehanju delovnega razmerja ni vrnil, predstavljajo določbe ZOR o neupravičeni obogatitvi in ne določila o odškodninski odgovornosti. Za odškodninsko odgovornost bi šlo le primeru, če bi delavec delovno sredstvo prejel brez zakonite pravne podlage, ne pa tudi v primeru, ko podlaga na začetku obstajala, kasneje pa je odpadla. Zaradi tega delodajalcu ni bilo potrebno izvesti predhodnega postopka za ugotovitev škode po 72. členu ZTPDR.
Ugovor zastaranja je sicer materialnopravni ugovor, vendar gre pri vprašanju, ali je neka terjatev zastarana, tudi za dejansko vprašanje. Zato pritožnik v pritožbi zoper zamudno sodbo po 337. čl. ZPP/99, ki je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati, ne more uveljavljati ugovora zastaranja terjatve oz. novih dejstev, ki se nanašajo na zastaranje terjatve. Toženec ni odgovoril na tožbo, to pa pomeni, da po svoji krivdi ni uveljavljal ugovora zastaranja do prvega naroka za glavno obravnavo.
ZPP (1977) člen 282, 282/1, 370, 370/1, 282, 282/1, 370, 370/1. ZDR člen 78, 103, 78, 103. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2, 80, 80/2, 83, 83/2.
razumni rok - pisni sklep
Ker tožena stranka tožniku ni izdala sklepa o prenehanju delovnega razmerja, temveč mu je delovno knjižico zaključila s 31.12.1994 in ga odjavila iz zavarovanja ter mu knjižico izročila, tožnik pa se je nato v januarju 1995 prijavil na zavodu za zaposlovanje, je s takšnim ravnanjem kršila določbo 78. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec izdati pisni sklep o prenehanju delovnega razmerja z obrazloženimi razlogi za tako odločitev in le-tega vročiti delavcu. Zato tožniku ni mogoče očitati, da zahteve za varstvo pravic ni vložil v zakonskem roku iz 2. odst. 80. člena ZTPDR, niti da zahteve za varstvo pravic, ki jo je vložil dne 5.5.1995, ni vložil v razumnem roku.
stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. člena ZPP v zvei s 15. členom ZIZ), medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Naknadno uveljavljanje dajatvenega zahtevka kot posledičnega prej uveljavljenemu zahtevku na ugotovitve ničnosti pogodb, je v konkretnem primeru predstavljala spremembo tožbe, ni pa predstavljala povsem nove tožbe, saj je dajatveni zahtevek temeljil na isti že prej uveljavljeni dejanski podlagi - okoriščenju tožene stranke z nepremičninami, pridobljenimi na podlagi pogodb, katerih ničnost je bila uveljavljena.
Kadar je tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka prenehala obstajati, vtoževana terjatev pa je bila prenešena na podlagi 5. odst. 99. čl. ZPPSL, ima tožnik glede vtoževane terjatve pravnega naslednika. V obravnavanem primeru torej ne gre za situacijo iz 5.odst. 83.čl. ZPP/77, temveč za situacijo iz 3.točke 212.čl. ZPP/77 s posledico, ki jo določa 1.odst. 215.čl. ZPP/77. Sodišče prve stopnje bi moralo postopek prekiniti in pravnega naslednika pozvati k prevzemu postopka.
Če pravdni stranki na glavni obravnavi privolita, da sodišče odloči po pridobitvi podatkov o neto plači na seji senata, mora na taki seji soditi senat v enaki sestavi kot na glavni obravnavi, sicer je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odst. 354 čl. ZPP/77.
Z vročitvijo popravnega sklepa, s katerim je sodišče popravilo stroškovni izrek sodbe, je začel teči rok le glede pritožbe zoper stroškovno odločitev, ne pa tudi glede odločitve o glavni stvari.
Sodišče ni bistveno kršilo določbe ZPP, ker ni neposredno zaslišalo izvedenca, če stranka, ki sicer ni soglašala s pismenim izvedenskim mnenjem, zaslišanja izvedenca pa ni predlagala.
taksa - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - zastaranje - nastanek taksne obveznosti
Medtem ko relativno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse prične teči s prvim dnem leta, po izteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, začne absolutno teči z dnem njenega nastanka.
ZKP člen 194, 194/1, 434, 434/1, 194, 194/1, 434, 434/1.
obdolženec
Ker sta zasebna tožilca v zasebni tožbi navedla pravilni naslov delovne organizacije, v kateri je bil obdolženec v času vložitve zasebne tožbe zaposlen, naknadno pa tudi pravilni naslov njegovega stalnega prebivališča, sta svoje obveznosti o podatkih iz 434. člena ZKP izčrpala ter je zato sodišče tisto, ki mora zagotoviti udeležbo obdolženca na glavni obravnavi. Ker se je ta očitno izmikal svoji zakonski dolžnosti s tem, da nobene od pravilno naslovljenih pošiljk ni hotel dvigniti, bi se moralo sodišče prve stopnje poslužiti ukrepov za njegovo prisilno privedbo. Ker pa je nasprotno zasebno tožbo zavrglo z utemeljitvijo, da zasebna tožilca nista dostavila tudi zahtevanih rojstnih podatkov o obdolžencu, je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščencev zasebnih tožilcev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Ker je bil plačilni nalog že izdan zoper osebo, ki ne obstoji in ker takšne pomanjkljivosti v samem plačilnem nalogu ni mogoče popraviti, bi ga moralo sodišče prve stopnje razveljaviti (5. odstavek 81. člena ZPP), postopek pa nadaljevati po tožbi proti P.... d.o.o. (1. odstavek 81. člena ZPP).