odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari
Prodaja tuje stvari ni neveljavna. Kupec, ki stvar obdrži, lahko uveljavlja jamčevanje za pravne napake. Če prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi iz 509. člena ZOR in kdo kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem zakonu.
Primarno načelo odškodninskega prava je, da mora odgovorna oseba vzpostaviti stanje, ki je bilo preden je škoda nastala. Vendar pa je treba od tega načela odstopiti, če obstojijo pravne ovire za tak način reparacije škode. V konkretnem primeru tožnika od tožencev ne moreta zahtevati, da slednja izvedeta kakršnakoli sanacijska dela na nepremičnini, ki je v solasti tožnikov in tretje osebe.
Ker je po vložitvi pritožbe dolžnika prišlo do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka, dolžnik za pritožbo nima več pravnega interesa, saj je v postopku v celoti uspel in s predmetno pritožbo zase ne bi mogel doseči večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel s sklepom o ustavitvi postopka.
Ker sodišče odloča o vpisu po stanju vložitve predloga za vpis, mora biti predlogu za vpis predložena listina predpisana po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve predloga.
Tožena stranka izrecno zanikala, da je prišlo do zamenjave korita. S tem je zatrjevala negativno dejstvo, ki ga ni mogoče dokazovati. Zato je dokazno breme na tisti stranki, ki zatrjuje nasprotno, torej pozitivno dejstvo.
Izgubljeno preživljanje v obliki rente se prisodi po primerjavi sredstev, ki jih je pokojni namenjal obema tožnicama za njuno preživljanje in mesečnih dohodkov, ki jih tožnici prejemata v obliki pokojnine in varstvenega dodatka.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - obrazložen ugovor - pravica do nadomestila preživnine
Dolžnik mora na sklep o izvršbi ugovarjati v 8 dneh in v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze. Kasnejših navedb sodišče ne upošteva.
Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, njegove terjatve proti preživninskemu zavezancu pa do višine po zakonu zagotovljenih pravic preidejo na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic.
ZVD člen 44, 44/5, 44, 44/5. ZZVZZ člen 87, 87/1, 91, 87, 87/1, 91.
regresna pravica
V regresnem razmerju med Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (tožečo stranko) in delodajalcem (toženo stranko) je pomembno le, kakšna škoda je nastala in ali jo je pripisati pomanjkanju ustreznih ukrepov varstva pri delu.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, ker prizadete pravno varovane dobrine, kot so bolečine in strah, nimajo cene. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pridobi značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče ob upoštevanju zakonskih meril in razmer v času izdaje sodbe naloži v plačilo toženi stranki. Tožena stranka je zato v plačilni zamudi za izpolnitvijo svoje denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje in od takrat dalje dolguje tudi zamudne obresti po 1. odst. 177. čl. ZOR.
Sodišče dokazni postopek izvaja le zaradi ugotovitve spornih dejstev, ker pa navedb tožeče stranke o dejanski kvadraturi poslovnih prostorov tožena stranka ni izpodbijala, sodišče ni imelo razloga za izvedbo dokazov v tej smeri bi se tožena stranka sklicevanju tožeče stranke na zmoto lahko izognila le v primeru, če bi takoj potem, ko je bila o manjši kvadraturi poslovnega prostora z dopisom tožeče stranke z dne 1.4.1996 seznanjena, pripravljena izpolniti pogodbo tako, da bi toženi stranki zagotovila poslovni prostor s kvadraturo po sklenjeni pogodbi.
Prvi odstavek 312. člena ZOR ureja le vrstni red vračunanja, ne pa tudi zapadlosti zamudnih obresti. Te tečejo do posameznega plačila, ne pa do obvestila o vrstnem redu vračunavanja.
gospodarska družba - gospodarska družba - revizija - predujem
Letno poročilo za razliko od poročila o razmerjih odvisne družbe z obvladujočo družbo ne vsebuje dovolj preciznih podatkov o razmerjih odvisnosti. Opustitev sestave poročila o razmerjih z obvladujočo družbo predstavlja obstoj vzroka za domnevo, da je pri vodenju poslov v delniški družbi prišlo do hujše kršitve zakona (ZGD). Za imenovanje posebnega revizorja je treba dokazati obstoj vzroka za domnevo, da je pri postopanju prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta delniške družbe, ne pa resničnosti domneve oziroma domneve same. Višina predujma se ne določi po prostem preudarku, ampak se kot objektivni merili upoštevata predvideni stroški in nagrada posebnega revizorja.
Upnik je v predlogu za izvršbo kot prvonavedeno sredstvo izvršbe predlagal prenos sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri Banki Celje, d.d., Enoti Laško. V primeru izvršbe na sredstva na računu pri banki, se za podjetnike ali druge osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, krajevna pristojnost določa po sedežu banke.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje v promet z neprednostne ceste – nepregledno križišče - nezavestna malomarnost - objektivna odgovornost
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca cestno prometne stroke zaključilo, da obdolženčevo vključevanje v promet na prednostno cesto v nepreglednem križišču ni bilo zadosti previdno. O objektivni odgovornosti tako ni mogoče razpravljati.
ZPPSL člen 2, 2/2, 100, 100/1, 2, 2/2, 100, 100/1.
pravni interes
Drugi odstavek 2. člena ZPPSL sicer določa, da se stečajni postopek ne opravi, če ima dolžnik enega samega upnika. Vendar velja ta domneva, da ni pravnega interesa za vodenje postopka, le v primeru, če je predlagal stečajni postopek upnik, ne pa tudi v primeru, če ga je predlagal dolžnik. Stečajni dolžnik ima namreč lahko utemeljen interes za začetek stečajnega postopka (tudi če ima le enega upnika), zato ta domneva o neobstoju interesa zanj ne drži.
predlog za izvršbo - pritožba dolžnika - plačilo terjatve
Dolžnik je v pritožbi navedel, da je upniku poravnal terjatev in obresti v celoti, vendar pa te trditve v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel. Razen pavšalne trditve, da je terjatev plačana, dolžnik tudi ni predložil nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je bila terjatev plačana po nastanku izvršilnega naslova
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
(Poslovna) terjatev ne nastane s prejemom računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla (pogodbe), zato je dolžnikova navedba o neprejemu računov neupoštevna.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 498, 371, 371/1, 371/1-1, 498.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - zaseg predmetov - mamila
Če sodišče 1. st. zaradi dvoma, ali je zasežena stvar mamilo, izda oprostilno sodbo, v kateri pa isto stvar odvzame, ker da je verjetno mamilo, je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Zato se takšna sodba na pritožbo okrožnega državnega tožilca razveljavi.
ZGD člen 19. ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 40, 40/1, 44, 44/1. ZPP člen 105, 105/2, 105, 105/2.
označba dolžnika
Ker sklep o izvršbi (1. odst. 44. čl. ZIZ) vsebuje iste podatke kot predlog za izvršbo, je bil tako sklep o izvršbi z dne 18.10.2000 izdan zoper dolžnika, ki tako označen, v sodnem registru ni bil več vpisan.