V tej zadevi je predlagatelj predlog za delitev skupnega premoženja enostransko umaknil, zato je krivdno povzročil nasprotni udeležnki stroške postopka. Stroškov nasprotne udeleženke pa ni dolžan povrniti, ker jih tu niti med postopkom niti v 15 dneh po prejemu sklepa o umiku ni priglasila.
ZPP člen 337, 337/1, 499, 499/3, 337, 337/1, 499, 499/3.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožnik ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona.
Če zapustnik z oporočnim razpolaganjem in z darili med živimi prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine, gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža (1. in 2. odstavek 34. člena ZD). Prikrajšanje nujnega deleža se na zahtevo nujnega dediča odpravi z zmanjšanjem ali odpravo oporočnih razpolaganj (redukcija oporočnih razpolaganj), če se prikrajšanje na ta način ne da odpraviti, pride do vračanja daril (restitucija daril, 35. člen ZD) po predpisanem vrstnem redu in načinu (35., 36., 37., 38. člen ZD). Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora zahtevati nujni dedič v zapuščinskem postopku. Če dejanska podlaga njegovega zahtevka ni sporna, odloči o njegovi zahtevi zapuščinsko sodišče. Če pa je dejanska podlaga sporna, se odloča o tem v pravdi (napotitev zapuščinskega sodišča). Če torej ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa le, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevo izrecno priznajo. V nasprotnem primeru lahko uveljavlja nujni dedič zahtevek za vrnitev daril le v pravdi.
Načine pridobitve (so)lastninske pravice določa ZTLR, med katerimi pa ni adaptacije oziroma izboljšave stvari. Soglasje lastnika za adaptacijo njegovega stanovanja in vedenje lastnika za izvajanje adaptacije ne more vplivati na lastninskopravno razmerje - da bi se spremenilo to, bi bila potrebna pogodba med lastnikom in izvajalcem adaptacije o pridobitvi določenega solastniškega deleža izvajalca adaptacije na stanovanju.
ZVGLD člen 72, 75, 75/2, 75/4, 72, 75, 75/2, 75/4.
škoda - procesna predpostavka za tožbo - pristojni organ - zavrženje tožbe
Sodišče v skladu z določbo specialnega zakona tožbo za povrnitev škode, povzročene po divjadi, zavrže, če oškodovanec predhodno ne vloži prijave škode pri pristojnem občinskem upravnemm organu.
Ker sodišče odloča o vpisu po stanju vložitve predloga za vpis, mora biti predlogu za vpis predložena listina predpisana po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve predloga.
Ker je po vložitvi pritožbe dolžnika prišlo do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka, dolžnik za pritožbo nima več pravnega interesa, saj je v postopku v celoti uspel in s predmetno pritožbo zase ne bi mogel doseči večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel s sklepom o ustavitvi postopka.
ZPPSL člen 2, 2/2, 100, 100/1, 2, 2/2, 100, 100/1.
pravni interes
Drugi odstavek 2. člena ZPPSL sicer določa, da se stečajni postopek ne opravi, če ima dolžnik enega samega upnika. Vendar velja ta domneva, da ni pravnega interesa za vodenje postopka, le v primeru, če je predlagal stečajni postopek upnik, ne pa tudi v primeru, če ga je predlagal dolžnik. Stečajni dolžnik ima namreč lahko utemeljen interes za začetek stečajnega postopka (tudi če ima le enega upnika), zato ta domneva o neobstoju interesa zanj ne drži.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje v promet z neprednostne ceste – nepregledno križišče - nezavestna malomarnost - objektivna odgovornost
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca cestno prometne stroke zaključilo, da obdolženčevo vključevanje v promet na prednostno cesto v nepreglednem križišču ni bilo zadosti previdno. O objektivni odgovornosti tako ni mogoče razpravljati.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
(Poslovna) terjatev ne nastane s prejemom računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla (pogodbe), zato je dolžnikova navedba o neprejemu računov neupoštevna.
Prvi odstavek 312. člena ZOR ureja le vrstni red vračunanja, ne pa tudi zapadlosti zamudnih obresti. Te tečejo do posameznega plačila, ne pa do obvestila o vrstnem redu vračunavanja.
ZGD člen 19. ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 40, 40/1, 44, 44/1. ZPP člen 105, 105/2, 105, 105/2.
označba dolžnika
Ker sklep o izvršbi (1. odst. 44. čl. ZIZ) vsebuje iste podatke kot predlog za izvršbo, je bil tako sklep o izvršbi z dne 18.10.2000 izdan zoper dolžnika, ki tako označen, v sodnem registru ni bil več vpisan.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 498, 371, 371/1, 371/1-1, 498.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - zaseg predmetov - mamila
Če sodišče 1. st. zaradi dvoma, ali je zasežena stvar mamilo, izda oprostilno sodbo, v kateri pa isto stvar odvzame, ker da je verjetno mamilo, je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Zato se takšna sodba na pritožbo okrožnega državnega tožilca razveljavi.
predlog za izvršbo - pritožba dolžnika - plačilo terjatve
Dolžnik je v pritožbi navedel, da je upniku poravnal terjatev in obresti v celoti, vendar pa te trditve v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel. Razen pavšalne trditve, da je terjatev plačana, dolžnik tudi ni predložil nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je bila terjatev plačana po nastanku izvršilnega naslova
Sodišče dokazni postopek izvaja le zaradi ugotovitve spornih dejstev, ker pa navedb tožeče stranke o dejanski kvadraturi poslovnih prostorov tožena stranka ni izpodbijala, sodišče ni imelo razloga za izvedbo dokazov v tej smeri bi se tožena stranka sklicevanju tožeče stranke na zmoto lahko izognila le v primeru, če bi takoj potem, ko je bila o manjši kvadraturi poslovnega prostora z dopisom tožeče stranke z dne 1.4.1996 seznanjena, pripravljena izpolniti pogodbo tako, da bi toženi stranki zagotovila poslovni prostor s kvadraturo po sklenjeni pogodbi.
Upnik je v predlogu za izvršbo kot prvonavedeno sredstvo izvršbe predlagal prenos sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri Banki Celje, d.d., Enoti Laško. V primeru izvršbe na sredstva na računu pri banki, se za podjetnike ali druge osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, krajevna pristojnost določa po sedežu banke.
gospodarska družba - gospodarska družba - revizija - predujem
Letno poročilo za razliko od poročila o razmerjih odvisne družbe z obvladujočo družbo ne vsebuje dovolj preciznih podatkov o razmerjih odvisnosti. Opustitev sestave poročila o razmerjih z obvladujočo družbo predstavlja obstoj vzroka za domnevo, da je pri vodenju poslov v delniški družbi prišlo do hujše kršitve zakona (ZGD). Za imenovanje posebnega revizorja je treba dokazati obstoj vzroka za domnevo, da je pri postopanju prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta delniške družbe, ne pa resničnosti domneve oziroma domneve same. Višina predujma se ne določi po prostem preudarku, ampak se kot objektivni merili upoštevata predvideni stroški in nagrada posebnega revizorja.