Sodišče prve stopnje ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, ker je ugotovilo, da tožena stranka na tožbo v prekluzivnem 15-dnevnem roku (glej 1. točko 493. čl. v zvezi s 1. odst. 277. čl. ZPP) ni odgovorila iz neupravičenega vzroka (1. odst. 116. člena ZPP). Tožba se pravni osebi vroči tako, da se izroči zakonitemu zastopniku ali osebi, ki je pooblaščena za sprejem (glej 1. in 6. odst. 142. čl. ter 1. odst. 133. čl. ZPP). Izročitev pa se opravi bodisi v prostorih institucije, pooblaščene za poštni promet, bodisi na sedežu pravne osebe.
spor o pristojnosti - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta
V postopku odločanja v sporu o pristojnosti ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta, ki jo je sodišče opravilo na podlagi določbe 3. odst. 44. čl. ZPP.
ZPIZ člen 147, 148, 321, 321/1, 147, 148, 321, 321/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - telesna okvara
Dejstvo, da ima tožnik priznano skupno 100 % telesno okvaro na vidu, samo po sebi še ne pomeni, da gre pri njem za slepo osebo in da je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po 147. členu ZPIZ-92. Popolno izgubo vida določa Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 - 66/89). Za slepo osebo v smislu določbe 147. člena ZPIZ-92 se štejejo osebe, ki imajo popolno izgubo vida na obeh očesih ali pa izredno zmanjšanje vida na obeh očesih, za kar se šteje stanje, ko je ostrina vida boljšega očesa manjša od 0,05 %. Ker je pri tožniku podan vid 0,16, ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po 146. in 147. členu ZPIZ-92.
Kriterij delovne uspešnosti je po 4. odst. 13. člena SKPG-93 mogoče uporabiti le ob vnaprej določenih merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Če tega delodajalec nima, je treba šteti, da je delovna uspešnost delavcev enaka in je treba uporabiti nadaljnje korekcijske kriterije.
ZPP (1977) člen 330, 330. ZOR člen 154, 154/1, 194, 201, 201/1, 267, 269, 154, 154/1, 194, 201, 201/1, 267, 269.
vmesna sodba - pogodba o delu - deljena odgovornost - izbira izvajalca - varstvo pri delu
Naročnik del je (kljub pogodbi o delu, s katero se izvajalec zaveže sam poskrbeti za varnost pri delu) soodgovoren za nesrečo, ki se pripeti izvajalcu del, če izvajalca izbere, čeprav dobro ve, da za delo ni strokovno usposobljen. Na drugi strani tudi izvajalec nosi sokrivdo, ker delo kljub neusposobljenosti sprejme in poleg tega še odkloni uporabo zaščitnih sredstev, predvidenih za varnost pri delu na strehi.
službeno potovanje - potni nalog - odobritev - neupravičena pridobitev
Za odobritev službenega potovanja je bistveno, da je potni nalog izdala oseba - direktor, ki je bila ob izdaji za to pristojna. Če je bil direktor kasneje razrešen, to na odobritev ne vpliva in delavcu ni treba vrniti prejetega nadomestila za potne stroške.
SOCIALNO VARSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS01284
ZPIZ člen 282, 282/1, 286. ZPP člen 277, 277/2, 318, 338, 338/2.
zamudna sodba - odškodnina - regres ZPIZ - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu
Po določbi 1. odstavka 282. člena ZPIZ-92 lahko zavod zahteva od delodajalca povrnitev škode, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za varstvo pri delo in drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Ker toženec (delodajalec) ni odgovoril na tožbo, so bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja, da bi delavec ravnal samoiniciativno in v nasprotju z navodili tožene stranke, ta dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali s splošno znanimi dejstvi.
ZDR člen 36e, 36e/1. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 21, 21/1.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - zdravstveno stanje - starost
Pretrpljene bolezni, pa tudi starost, vplivajo na rezultate dela, vendar to ne pomeni, da ocene delovne uspešnosti delavcev, pri katerih se ti vplivi pojavljajo, ne bi smeli upoštevati pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev.
ZDR člen 89. ZTPDR člen 58, 58. KZ člen 217, 217/1, 217, 217/1. ZPP člen 350, 350/2, 353, 350, 350/2, 353.
disciplinski postopek - goljufija - posojilo
Tožnik, ki je zaprosil toženo stranko - delodajalca za posojilo, pri tem pa zavestno predložil kupoprodajno pogodbo za stanovanje, ki ga ni imel namena kupiti (ker je šlo le za navidezno pogodbo, sklenjeno z namenom pridobitve posojila, od katere je v dogovoru z agencijo tožnik kasneje odstopil), ter s tem spravil toženo stranko v zmoto, tako da mu je na podlagi tedaj že neveljavne pogodbe odobrila oz. nakazala stanovanjsko posojilo v vrednosti kupnine, je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti po 6. točki 50. člena Kolektivne pogodbe o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev tožene stranke, ker gre za ravnanje, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije iz 1. odstavka 217. člena KZ.
ZPP (1977) člen 370, 373, 373-4. ZDR člen 18, 18/1. ZDSS člen 22, 22/2. SKPG-93 člen 44, 44/1.
delovno razmerje za določen čas - nezakonita sklenitev delovnega razmerja - pisna pogodba o delu - regres za letni dopust
Če tožena stranka tožniku ni dala v podpis pogodbe o zaposlitvi in je dopustila nastop dela brez podpisa pogodbe, je bilo delovno razmerje za določen čas iz razlogov na strani tožene stranke v smislu določb 1. odst. 18. čl. ZDR, sklenjeno v nasprotju z zakonom. Zato se šteje, da je bilo sklenjeno dejansko (faktično) delovno razmerje za nedoločen čas.
ZDR člen 36f, 36f/3. ZDSS člen 14, 14/4. ZPP-77 člen 166, 166/2, 367, 373, 373-4.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - odpravnina po 36. f členu ZDR
Ker je delodajalec v sklepu o prenehanju delovnega razmerja določil kot osnovo za izračun odpravnine bruto plačo, ki jo je prejemal zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, je tožnik upravičen do odpravnine po osnovi bruto plače, saj takšna določitev odpravnine ni v nasprotju z določbo 3. odst. 36.f čl. ZDR, čeprav je po uveljavljeni sodni praksi osnova za odpravnino trajno presežnim delavcem po 36. f. členu ZDR neto plača.
ZGD člen 449. ZDR člen 57, 57/1. SKPGd-97 člen 3, 3/2, 28, 51.
družba z omejeno odgovornostjo - pristojnost direktorja za odločanje o prenehanju delovnega razmerja
Brez izrecnih določb v pogodbi o ustanovitvi d.o.o. o določitvi pristojnosti med dvema direktorjema d.o.o. v notranjem razmerju med njima, ne more le en direktor družbe, brez soglasja drugega, zakonito izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja drugemu direktorju.
ZOR člen 337, 337/1, 337, 337/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - pobot - pobot
Pobotna izjava mora jasno in nedvoumno izražati voljo stranke za pobotanje, zato dolžnikove trditve, da ima do upnika določeno terjatev, katere izponitev je večkrat terjal, sodišče druge stopnje ne šteje za ugovor pobotanja.
kolektivni spor - lastninski certifikat - kolektivna pogodba
Lastniški certifikati, ki so bili izdani članom predlagateljev (sindikatov) iz naslova pripadajoče plače v skladu z določbami ZDDO in Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS, so omogočali delavcem le sodelovanje pri lastninjenju po 6. odst. 31. člena ZLPP. Ker so bili izdani le za ta namen, je bila izbira za realizacijo certifikatov dana samo državi in ne posameznim imetnikom, ki zato ne morejo biti upravičeni do gotovinskega izpačila.
prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Tožena stranka je bila tekom pravde izbrisana iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, zato je sodišče na predlog tožeče stranke pravilno nadaljevalo postopek zoper družbenika te družbe.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela - bolniški stalež
Tožnik - delavec mora dokazati, da ni bil seznanjem z zaključkom bolniškega staleža in da je bil opravičeno odsoten z dela, ne pa tožena stranka - delodajalec. Tožena stranka je namreč že izkazala, da je bil tožnik, kar je sicer med strankama nesporno, odsoten z dela od 23.1.1999 dalje in tudi, da mu zdravniška komisija prve stopnje po tem datumu ni odobrila bolniškega staleža.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoj - subjektivni element - objektivni element izpodbojnosti - domneva
Neobičajen način plačila le vzpostavlja domnevo obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti - to je vednosti o sopogodbenikovem slabem ekonomsko-finančnem stanju kot enem od pogojev izpodbijanja. Četudi je domneva subjektivnega elementa podana, lahko toženec še vedno dokazuje, da subjektivni element ni podan (naprimer, da ni šlo za neobičajen način poplačila, kot ugotavlja sodišče v tem primeru), s čimer pa toženec de facto dokazuje, da ni vedel za slabo finančno stanje stečajnega dolžnika. V obravnavanem primeru pa toženec sam navajal, da je že ob sklenitvi pogodbe vedel za sopogodbenikovo nesolventnost, zato subjektivnega elementa (in torej tudi neobičajne izpolnitve kot domneve obstoja subjektivnega elementa) niti ni treba še drugače dokazovati.
Odškodninski zahtevek temelji na nezakonitem ravnanju upravnega organa v upravnem postopku. O pravilnosti in nepravilnosti odločitve upravnega organa tečejo upravni spor, zato je smotrna prekinitev pravde do odločitve o upravni zadevi v upravnem sporu.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 354, 354/2, 365, 369, 166, 166/3, 354, 354/2, 365, 369. ZLPP člen 25a, 25a.
zadolžnica - obveznica - plačilo razlike plače
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnikova terjatev izkazana že s samim obstojem obveznic - zadolžnic in z ugotovitvijo obstoja razlik v plači v spornem obdobju s strani Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Ugotovitve MEOR lahko služijo le dokazovanju, da je delavec prejemal nižje osebne dohodke od izhodiščnih, ne pa tudi, da je bilo znižanje osebnih dohodkov zakonito oz. nezakonito. Le v primeru, če je ugotovljeno, da je bilo znižanje osnovnih plač nezakonito in da tožnik z uveljavljanimi razlikami osebnih dohodkov ni sodeloval pri lastninjenju tožene stranke, bo lahko upravičen do izplačila razlik v osebnih dohodkih v gotovini.