nujno sosporništvo - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Tožeča stranka mora tožbo na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju naperiti ne le proti toženi stranki, ampak tudi proti tretji osebi, ki je bila udeleženec spornega pogodbenega razmerja. Ker je po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse udeležence pogodbe, bi moral v postopku bodisi kot tožnik ali toženec nastopati tudi tretji. Le tako se je namreč mogoče izogniti možnosti, da bi bilo v več pravdah različno odločeno o zahtevku, glede katerega je mogoče zaradi pravne skupnosti med udeleženci pogodbenega razmerja ena sama odločitev. Tožničino zagotovilo v tožbi, da se tretji s tožbo strinja, ne zadošča.
Utemeljenost višine zahtevane odškodnine zaradi nepremoženjske škode mora izhajati z dejstev, navedenih v tožbi, sicer ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
motenje posesti - odgovor na pritožbo - postopek - dokazna ocena
V pritožbenem postopku proti sklepu se ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo, zato sodišče druge stopnje odgovora ni upoštvalo in tudi ni priznalo stroškov zanj. V novem postopku mora sodišče ponovno oceniti vse dokaze, vsakega posebej in v zvezi z drugimi ter nato odločiti po svoji vesti in na podlagi svojega prepričanja glede na uspeh celotnega postopka, ne pa le dopolniti dokazno oceno z razlogi o dokazih, ki jih je dodatno izvedlo v novem postopku.
1. Ko gre za verzijske zahtevke začne teči zastaranje od konca ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja oz. od dne ko je odpadla podlaga za takšen premik premoženja. 2. Izvedenec sodišču le posreduje manjkajoče znanje o pravilih znanosti, stroke in izkušnje. Sodišče pa mora samo uporabiti omenjena pravila. Predvsem pa je dokazna ocena predloženih dokazov naloga sodišča, ne pa izvedenca.
Za določitev prispevka vsakega od staršev k preživljanju otroka ni odločilno premoženjsko stanje gospodinjstev, v katerih živita preživninski zavezanec in upravičenec, temveč dohodki in stroški vsakega od staršev za lastno preživljanje ter preživljanje eventualnih ostalih otrok ter potrebe otroka.
Upravičenja, ki gredo imetnikom stanovanjske pravice, je občan lahko pridobil tudi na neformalen način, z izpolnjevanjem pogojev za uporabo stanovanja in pretekom roka iz 18. člena ZSR, v katerem bi ga stanodajalec sicer lahko izselil iz stanovanja. Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje na podlagi stanovanjske pravice zakonito dodeljeno. Sprememba statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice zato ni možno šteti kot nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Oprostitev plačila sodnih taks pri družbah ni mogoča, ker je ogrožanje preživljanja družbe že pojmovno izključeno.
V primeru, da je upnik svojo izločitveno pravico pravočasno prijavil in pravočasno začel postopek za uveljavitev prerekane izločitvene pravice stečajni upravitelj ne more prodati dela premoženja na katerem obstoji izločitvena pravica in to vse dokler upnikov izločitveni zahtevek ni pravnomočno zavrnjen.
ZOR člen 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1, 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1.
prevzem dolga
Izstavitev računa prevzemniku je mogoče razumeti kot privolitev upnika v prevzem dolga. Izstavitev dobropisa prevzemniku za del zneska, na katerega se je glasil račun, in izstavitev računa za ta znesek dolžniku (oboje na podlagi naknadnega dogovora dolžnika in prevzemnika) pa je treba razumeti tako, da dolžnik za ta znesek ni prost obveznosti.
ZS člen 104, 104/2, 104, 104/2. ZIZ člen 35, 162, 162/1, 162/2, 256, 35, 162, 162/1, 162/2, 256.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
Po določbi 256. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. Ker je v konkretnem primeru zavarovanje predlagano s tremi sredstvi izvršbe, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Ker je prvo navedeno sredstvo izvršbe rubež blagovne znamke proizvodov I., je za upnikov predlog po določbi 2. odst. v zvezi s 1. odst. 162. člena ZIZ krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik sedež.
kaznivo dejanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Čeprav je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe dokaj obširno analiziralo izpovedbo oškodovanca in našlo v njegovi osebnosti, časovni odmaknjenosti od dejanja ter neposrednem vtisu, opravičljive razloge za spremembo njegovih izpovedb, pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje prav glede dokazne ocene njegove izpovedbe preuranjeno zaključilo o utemeljenosti obtožbe.
Zasežena mamila niso bila strokovno analizirana, pač pa so kriminalisti sami opravili preliminarni test, ki po mnenju pritožbenega sodišča ni verodostojen dokaz o obstuju mamila. Zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
V zahtevi za obnovo kazenskega postopka grajana izpovedba prič ne more biti obnovitveni razlog po 1. tč. I. odst. 410. čl. ZKP, če ni priložena obsodilna sodba v krivi izpovedbi. V isti zahtevi zatrjevane nezakonitosti dela sodišč 1. in 2. stopnje pa so lahko le predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, katera so tista odločilna dejstva, na podlagi katerih je zaključilo o predhodnem dogovoru in o skupni prilastitvi oškodovančevega vozila. Dokazna ocena ni obrazložena.
Tožeča stranka predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni podala pravočasno, saj ga ni podala v roku 30-ih dni od dneva zamude. Po določbi 455. čl. ZPP izda sodišče sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo. Navedena določba pa v zvezi s 456. čl. ZPP pomeni, da se le v primeru, če tožeča stranka (pravilno poučena) ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, šteje, da se je tožbenemu zahtevku odpovedala.
Sodišče prve stopnje ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, ker je ugotovilo, da tožena stranka na tožbo v prekluzivnem 15-dnevnem roku (glej 1. točko 493. čl. v zvezi s 1. odst. 277. čl. ZPP) ni odgovorila iz neupravičenega vzroka (1. odst. 116. člena ZPP). Tožba se pravni osebi vroči tako, da se izroči zakonitemu zastopniku ali osebi, ki je pooblaščena za sprejem (glej 1. in 6. odst. 142. čl. ter 1. odst. 133. čl. ZPP). Izročitev pa se opravi bodisi v prostorih institucije, pooblaščene za poštni promet, bodisi na sedežu pravne osebe.
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo izročil stvar tako, da bo kupec na njej pridobil lastninsko pravico. Zato je dolžan izstaviti kupcu ustrezno zemljiškoknjižno listino, če je prodana stvar nepremičnina.
Čeprav je sodišče izvršitelju odredbo z dne 22.05.2000 ter sklep o določitvi izvršitelja z dne 23.05.2000 poslalo, pa upnik zahtevanega predujma na žiro račun izvršitelja ni nakazal. Ker izvršitelj tako ni imel pravne podlage za začetek opravljanja izvršilnih dejanj, do povračila izvršilnih stroškov ni upravičen.