Posrednik, ki se ukvarja s posredovanjem pri prodaji nepremičnine, ne ravna s potrebno profesionalno skrbnostjo, če ne preveri obstoja izkazane verige prodajnih pogodb za stanovanje, ki v zemljiški knjigi ni bilo vpisano, in ne preveri, ali je predložena prodajna pogodba takšna, da bi bilo na podlagi nje mogoče doseči vpis v zemljiško knjigo (izvirnik prodajne pogodbe z overjenim podpisom prodajalca).
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19/4, 21, 21/1, 19, 19/1, 19/4, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 11, 1, 2, tarifna številka 11, 1, 2.
stroški izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe
Če je izvršba ustavljena zaradi neplačila predujma, izvršitelju ne pripadajo stroški za vpis izvršilne zadeve v evidenco izvršitelja.
Dolžnik lahko v skladu z določbo 67. člena ZIZ s predlogom za nasprotno izvršbo zahteva le vrnitev tistega, kar je upnik z izvršbo dobil. To pomeni, da dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo ne more zahtevati zamudnih obresti, če jih upnik z izvršbo ni dobil. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti bi lahko dolžnik postavil le v pravdi.
Med materialne avtorske pravice sodi tudi pravica predelave skladbe - oblika glasbenega aranžmaja. Priredba oz. glasbena obdelava (predelava) uživa enako varstvo kot izvirno avtorsko delo.
jezik v postopku - vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga - stroški - oprostitev plačila stroškov postopka
Po določbi prvega odstavka 104. člena ZPP morajo stranke v postopku vlagati vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Pritožba (žalba 2*) upnika ni bila sestavljena v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZPP pravilno ravnalo po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge in zahtevalo od upnika, da vlogo popravi tako, da bo sestavljena v slovenskem jeziku; torej tako, da jo bo mogoče obravnavati. Sodišče upnika ni pozvalo, naj predloži prevod sporne pritožbe, zakon namreč stranki tega ne nalaga, ampak le, da vlogo popravi. Stroški za prevod listine oz. prevod vloge torej niso (bili) za pravdo potebni stroški in torej tudi ne stroški, ki bi se v skladu z določbo 171. člena ZPP v primeru, če bi bil toženec oproščen plačila stroškov postopka, izplačali iz sredstev sodišča.
Ker sodišče prve stopnje, kljub trditvi, da je toženec tožniku škodo povzročil v silobranu in ugotovitvi, da je bil tožnik močno nadležen in nasilen, obravnavane zadeve ni razjasnilo v luči zatrjevanega silobrana, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
V stečajnem postopku se odloča s sklepom ali z odredbo. Med zadevami, ki so lahko predmet odločitev dveh organov stečajnega postopka ni odločitev o materialnopravnem vprašanju glede pravic posameznih vrst upnikov v stečajnem postopku. Pravno pravilo namreč tudi po procesni teoriji ni "zadeva", o kateri sodišče sodi oziroma odloča, pač pa je predmet odločanja le konkretna, iz dejanskega stanja izvirajoča in v pravovarstvenem zahtevku zatrjevana pravna posledica. Izrek sodne odločbe je ponovitev pravne norme za konkretni primer in mora biti subjektivno in objektivno določen ter izvršljiv.
Čeprav je sodišče izvršitelju odredbo z dne 22.05.2000 ter sklep o določitvi izvršitelja z dne 23.05.2000 poslalo, pa upnik zahtevanega predujma na žiro račun izvršitelja ni nakazal. Ker izvršitelj tako ni imel pravne podlage za začetek opravljanja izvršilnih dejanj, do povračila izvršilnih stroškov ni upravičen.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
V zahtevi za obnovo kazenskega postopka grajana izpovedba prič ne more biti obnovitveni razlog po 1. tč. I. odst. 410. čl. ZKP, če ni priložena obsodilna sodba v krivi izpovedbi. V isti zahtevi zatrjevane nezakonitosti dela sodišč 1. in 2. stopnje pa so lahko le predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
Tožeča stranka predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni podala pravočasno, saj ga ni podala v roku 30-ih dni od dneva zamude. Po določbi 455. čl. ZPP izda sodišče sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo. Navedena določba pa v zvezi s 456. čl. ZPP pomeni, da se le v primeru, če tožeča stranka (pravilno poučena) ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, šteje, da se je tožbenemu zahtevku odpovedala.
ZOR člen 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1, 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1.
prevzem dolga
Izstavitev računa prevzemniku je mogoče razumeti kot privolitev upnika v prevzem dolga. Izstavitev dobropisa prevzemniku za del zneska, na katerega se je glasil račun, in izstavitev računa za ta znesek dolžniku (oboje na podlagi naknadnega dogovora dolžnika in prevzemnika) pa je treba razumeti tako, da dolžnik za ta znesek ni prost obveznosti.
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, katera so tista odločilna dejstva, na podlagi katerih je zaključilo o predhodnem dogovoru in o skupni prilastitvi oškodovančevega vozila. Dokazna ocena ni obrazložena.
Zasežena mamila niso bila strokovno analizirana, pač pa so kriminalisti sami opravili preliminarni test, ki po mnenju pritožbenega sodišča ni verodostojen dokaz o obstuju mamila. Zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo izročil stvar tako, da bo kupec na njej pridobil lastninsko pravico. Zato je dolžan izstaviti kupcu ustrezno zemljiškoknjižno listino, če je prodana stvar nepremičnina.
Sodišče prve stopnje ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, ker je ugotovilo, da tožena stranka na tožbo v prekluzivnem 15-dnevnem roku (glej 1. točko 493. čl. v zvezi s 1. odst. 277. čl. ZPP) ni odgovorila iz neupravičenega vzroka (1. odst. 116. člena ZPP). Tožba se pravni osebi vroči tako, da se izroči zakonitemu zastopniku ali osebi, ki je pooblaščena za sprejem (glej 1. in 6. odst. 142. čl. ter 1. odst. 133. čl. ZPP). Izročitev pa se opravi bodisi v prostorih institucije, pooblaščene za poštni promet, bodisi na sedežu pravne osebe.
kaznivo dejanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Čeprav je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe dokaj obširno analiziralo izpovedbo oškodovanca in našlo v njegovi osebnosti, časovni odmaknjenosti od dejanja ter neposrednem vtisu, opravičljive razloge za spremembo njegovih izpovedb, pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje prav glede dokazne ocene njegove izpovedbe preuranjeno zaključilo o utemeljenosti obtožbe.
ZS člen 104, 104/2, 104, 104/2. ZIZ člen 35, 162, 162/1, 162/2, 256, 35, 162, 162/1, 162/2, 256.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
Po določbi 256. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. Ker je v konkretnem primeru zavarovanje predlagano s tremi sredstvi izvršbe, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Ker je prvo navedeno sredstvo izvršbe rubež blagovne znamke proizvodov I., je za upnikov predlog po določbi 2. odst. v zvezi s 1. odst. 162. člena ZIZ krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik sedež.