lastninjenje in privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice
Tožena stranka, ki je kupila družbeno pravno osebo kot stečajnega dolžnika, s tem še ni pridobila lastninske pravice na stanovanju, na katerem je imela družbeno pravna oseba pravico uporabe. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je namreč potrebna še pridobitni način (vknjižba). Ker ta ni bila izvedena, je tožena stranka pridobila le pravico uporabe ter so izpolnjeni pogoji iz 112. člena SZ.
1. Ko gre za verzijske zahtevke začne teči zastaranje od konca ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja oz. od dne ko je odpadla podlaga za takšen premik premoženja. 2. Izvedenec sodišču le posreduje manjkajoče znanje o pravilih znanosti, stroke in izkušnje. Sodišče pa mora samo uporabiti omenjena pravila. Predvsem pa je dokazna ocena predloženih dokazov naloga sodišča, ne pa izvedenca.
Utemeljenost višine zahtevane odškodnine zaradi nepremoženjske škode mora izhajati z dejstev, navedenih v tožbi, sicer ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
najemna pogodba - smrt lastnika - najemno razmerje
Najemna pogodba s smrtjo lastnika ne preneha veljati, temveč se nadaljuje z njegovimi dediči, če ni bilo drugače dogovorjeno. Zato najemnik od smrti lastnika dalje, s katerim je sklenil najemno pogodbo, ne uporablja stanovanja brez pravnega naslova.
Ker je odškodnino odmeril in sklepom naložil v plačilo organ Košarkaške zveze Slovenije, katere članici sta obe pravdni stranki, ob pravilni uporabi materialnega prava ni mogoče zaključiti, da je bil prehod sredstev na toženo stranko brez pravne podlage (210. člen ZOR).
ZOR člen 53, 66, 66/1, 210, 210/4, 53, 66, 66/1, 210, 210/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
verjetnost obstoja terjatve - pravni posel
Ker razlogi, ki govore zato, da je bila sklenjena darilna pogodba odraz resnične volje pogodbenih strank, niso močnejši od razlogov, na podlagi katerih je mogoče sklepati o navideznosti pravnega posla ali njegovi odplačnosti, tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja svoje terjatve. Predlog za izdajo začasne odredbe je zato neutemeljen.
Tožba za nedopustnost izvršbe je predvidena s posebnim predpisom, ki določa primere in pogoje, ki morejo biti izpolnjeni, da se taka tožba lahko vloži. Napotitveni sklep izvršilnega sodišča je zato procesna predpostavka za dovoljenost tožbe za nedopustnost izvršbe.
Sodišče prve stopnje ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, ker je ugotovilo, da tožena stranka na tožbo v prekluzivnem 15-dnevnem roku (glej 1. točko 493. čl. v zvezi s 1. odst. 277. čl. ZPP) ni odgovorila iz neupravičenega vzroka (1. odst. 116. člena ZPP). Tožba se pravni osebi vroči tako, da se izroči zakonitemu zastopniku ali osebi, ki je pooblaščena za sprejem (glej 1. in 6. odst. 142. čl. ter 1. odst. 133. čl. ZPP). Izročitev pa se opravi bodisi v prostorih institucije, pooblaščene za poštni promet, bodisi na sedežu pravne osebe.
kaznivo dejanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Čeprav je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe dokaj obširno analiziralo izpovedbo oškodovanca in našlo v njegovi osebnosti, časovni odmaknjenosti od dejanja ter neposrednem vtisu, opravičljive razloge za spremembo njegovih izpovedb, pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje prav glede dokazne ocene njegove izpovedbe preuranjeno zaključilo o utemeljenosti obtožbe.
ZS člen 104, 104/2, 104, 104/2. ZIZ člen 35, 162, 162/1, 162/2, 256, 35, 162, 162/1, 162/2, 256.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
Po določbi 256. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. Ker je v konkretnem primeru zavarovanje predlagano s tremi sredstvi izvršbe, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Ker je prvo navedeno sredstvo izvršbe rubež blagovne znamke proizvodov I., je za upnikov predlog po določbi 2. odst. v zvezi s 1. odst. 162. člena ZIZ krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik sedež.
V primeru, da je upnik svojo izločitveno pravico pravočasno prijavil in pravočasno začel postopek za uveljavitev prerekane izločitvene pravice stečajni upravitelj ne more prodati dela premoženja na katerem obstoji izločitvena pravica in to vse dokler upnikov izločitveni zahtevek ni pravnomočno zavrnjen.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
V zahtevi za obnovo kazenskega postopka grajana izpovedba prič ne more biti obnovitveni razlog po 1. tč. I. odst. 410. čl. ZKP, če ni priložena obsodilna sodba v krivi izpovedbi. V isti zahtevi zatrjevane nezakonitosti dela sodišč 1. in 2. stopnje pa so lahko le predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
Zasežena mamila niso bila strokovno analizirana, pač pa so kriminalisti sami opravili preliminarni test, ki po mnenju pritožbenega sodišča ni verodostojen dokaz o obstuju mamila. Zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Tožeča stranka predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni podala pravočasno, saj ga ni podala v roku 30-ih dni od dneva zamude. Po določbi 455. čl. ZPP izda sodišče sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo. Navedena določba pa v zvezi s 456. čl. ZPP pomeni, da se le v primeru, če tožeča stranka (pravilno poučena) ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, šteje, da se je tožbenemu zahtevku odpovedala.
Čeprav je sodišče izvršitelju odredbo z dne 22.05.2000 ter sklep o določitvi izvršitelja z dne 23.05.2000 poslalo, pa upnik zahtevanega predujma na žiro račun izvršitelja ni nakazal. Ker izvršitelj tako ni imel pravne podlage za začetek opravljanja izvršilnih dejanj, do povračila izvršilnih stroškov ni upravičen.
V stečajnem postopku se odloča s sklepom ali z odredbo. Med zadevami, ki so lahko predmet odločitev dveh organov stečajnega postopka ni odločitev o materialnopravnem vprašanju glede pravic posameznih vrst upnikov v stečajnem postopku. Pravno pravilo namreč tudi po procesni teoriji ni "zadeva", o kateri sodišče sodi oziroma odloča, pač pa je predmet odločanja le konkretna, iz dejanskega stanja izvirajoča in v pravovarstvenem zahtevku zatrjevana pravna posledica. Izrek sodne odločbe je ponovitev pravne norme za konkretni primer in mora biti subjektivno in objektivno določen ter izvršljiv.
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, katera so tista odločilna dejstva, na podlagi katerih je zaključilo o predhodnem dogovoru in o skupni prilastitvi oškodovančevega vozila. Dokazna ocena ni obrazložena.
ZOR člen 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1, 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1.
prevzem dolga
Izstavitev računa prevzemniku je mogoče razumeti kot privolitev upnika v prevzem dolga. Izstavitev dobropisa prevzemniku za del zneska, na katerega se je glasil račun, in izstavitev računa za ta znesek dolžniku (oboje na podlagi naknadnega dogovora dolžnika in prevzemnika) pa je treba razumeti tako, da dolžnik za ta znesek ni prost obveznosti.