Toženka se ne more uspešno sklicevati na zapisnik inšpekcijskega organa, iz katerega izhaja, da mora toženec najprej odstraniti zarast, šele nato pa je dolžna urediti strugo mlinščice. V odškodninsko pravnem smislu ni njeno dolžno ravnanje v ničemer pogojeno s poprejšnjo odstranitvijo zarasti, saj ji le-ta njene izpolnitve ne onemogoča.
ZPP (1977) člen 144, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-13, 368, 144, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-13, 368. ZDR člen 129.
zasebni delodajalec - delavec
Podani so pogoji za odpust delavca z dela, ki so določeni v 129. čl. ZDR, če je bil delavec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (tatvina oz. prilaščanje denarja iz blagajne), delodajalec pa je zoper njega podal kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Sodišče v individualnem delovnem sporu ni dolžno čakati na zaključek preiskave, ki jo je zahtval okrožni državni tožilec in na nadaljnje odločitve državnega tožilca v kazenskem postopku. Morebitna kasnejša ugotovitev državnega tožilca, da kaznivega dejanja ni bilo, ima v vsakem primeru, ne glede na odločitev sodišča v tej zadevi, posledice, predvidene v 1. odst. 129. čl. ZDR - ničnost izrečenega odpusta in vzpostavitev delovnega razmerja.
Gradnja vojaških objektov v Iraku v vojnem času (1987) pomeni nevarno dejavnost, zaradi česar delodajalec objektivno odgovarja delavcu za škodo, ki jo je ta utrpel zaradi napada oboroženih oseb na gradbišče, pri tem pa je tožnik zadobil strelno rano na nogi.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tožnik zahtevka ni temeljil na trditvi, da je pogodbo izpolnil zato, ker je naročniku izročil več enačic predstavitvene mape, pač pa na tem, da je pogodbo izpolnil že z izročitvijo prve predstavitvene mape. Sodišče prve stopnje pa je odločitev oprlo na dejstev, da je tožnik izdelal več enačic predstavitvene mape in da je zato izpolnil pogodbo.
Čeprav je delavec redno prejemal plačilne liste, delodajalec ne more zavrniti delavčeve zahteve, da predloži podatke o tožnikovi plači, saj je delodajalec na podlagi 13. člena Zakona o evidencah na področju dela (Ur.l. SFRJ št. 17/90) dolžan trajno hraniti evidence o plačah delavcev, delavec pa ima na podlag 4. člena istega zakona pravico, da te evidence uporabi zaradi uveljavljanja svojih pravic. Evidenca o plačah ima značaj listine iz 2. odst. 227. čl. ZPP, ki jo stranka mora pokazati oz. izročiti na podlagi zakona in glede katere ne sme odreči njene predložitve. Zato bi moralo sodišče prve stopnje naložiti delodajalcu, da predloži zahtevane podatke o plačah tožnika. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz. 1. odstavka 339. člena ZPP, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZPP (1977) člen 282, 282/1, 365, 365/2, 369, 369/2, 282, 282/1, 365, 365/2, 369, 369/2. ZOR člen 270, 371, 270, 371. ZDR člen 102a, 102a/2, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
sodno varstvo pravic - rok - pravni pouk
Če dokončni sklep delodajalca ni imel pravnega pouka o pravici do sodnega varstva po 2. odst. 102. čl. ZDR, to ne more biti v škodo delavcu. To pomeni isto dejansko ni pravno situacijo, kot jo ureja 105. čl. ZDR, ki daje delavcu pravico do sodnega varstva tudi po poteku 15-dnevnega roka iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR. S tem pa je rok iz navedenega določbo zveznega zakona izgubil naravo prekluzivnosti in ga je mogoče upoštevati le kot zastaralnega, torej na ugovor strank.