Čeprav je delavec redno prejemal plačilne liste, delodajalec ne more zavrniti delavčeve zahteve, da predloži podatke o tožnikovi plači, saj je delodajalec na podlagi 13. člena Zakona o evidencah na področju dela (Ur.l. SFRJ št. 17/90) dolžan trajno hraniti evidence o plačah delavcev, delavec pa ima na podlag 4. člena istega zakona pravico, da te evidence uporabi zaradi uveljavljanja svojih pravic. Evidenca o plačah ima značaj listine iz 2. odst. 227. čl. ZPP, ki jo stranka mora pokazati oz. izročiti na podlagi zakona in glede katere ne sme odreči njene predložitve. Zato bi moralo sodišče prve stopnje naložiti delodajalcu, da predloži zahtevane podatke o plačah tožnika. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz. 1. odstavka 339. člena ZPP, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
Toženka se ne more uspešno sklicevati na zapisnik inšpekcijskega organa, iz katerega izhaja, da mora toženec najprej odstraniti zarast, šele nato pa je dolžna urediti strugo mlinščice. V odškodninsko pravnem smislu ni njeno dolžno ravnanje v ničemer pogojeno s poprejšnjo odstranitvijo zarasti, saj ji le-ta njene izpolnitve ne onemogoča.
Če stranka v postopku za izdajo plačilnega naloga v gospodarskem sporu ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila (3. odst. 497. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).
ZTLR člen 63, 63/1, 63, 63/1. ZOR člen 966, 966. ZPPSL člen 131, 131/1, 131, 131/1.
ločitvena pravica - zahtevek - zastavna pravica
Med strankama ni sporno, da je stanovanje, ki je predmet ločitvenega zahtevka, last oseb A in B. 966. čl. ZOR in prvi odst. 63. čl. ZTLR dopuščata obstoj zastavne pravice na premoženju 3. osebe, 22.a poglavje ZIP pa vsebuje le procesne določbe v zvezi z nastankom zastavne pravice na podlagi sporazuma strank. Stališče prvostopnega sodišča, po katerem iz določila prvega odst. 131. čl. ZPPSL izhaja, da je pogoj za nastanek ločitvene pravice pridobitev zastavne pravice na premoženju stečajnega dolžnika, je tako pravilno.
delitev - solastnina - prepoved odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
V zemljiško knjigo vpisani pravici prepovedi odtujitve in obremenitve gredo določeni absolutni učinki. Vendar pa se lahko nanaša le na pogodbeno razpolaganje solastnika, pri katerem je prepoved vpisana, kar prodaja zaradi delitve nedvomno ni. Takšna prodaja se opravi bodisi po določilih 10. poglavja ZNP bodisi po določilih 19. poglavja ZIZ (123. čl. ZNP), kupec podane nepremičnine pa postane njen lastnik na podlagi sodne odločbe (domika) in ne na podlagi pogodbe. Že zgolj to dejstvo kaže, da pogodbena prepoved obremenitve takšnega "razpolaganja" ne more preprečevati. Sicer pa je treba v koliziji pravice vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve na solastniškem deležu enega solastnika in pravice delitve solastne stvari drugih solastnikov dati prednost slednji pravici. Pravica zahtevati delitev stvari je zakonska pravica solastnika, ki je omejena le z zakonom, prepovedjo zlorabe (zahtevati delitev ob nepravem času - 1. odst. 16. čl. ZTLR) in pogodbeno, pa še to le časovno omejeno (3. odst. 16. čl. ZTLR). Omejitve te pravice je torej treba razlagati ozko, nikakor ne tako, da bi jo lahko omejeval ali izključeval eden od solastnikov s pogodbo s tretjim, pri kateri drugi solastniki niso pogodbena stranka in na katero sploh niso imeli vpliva, saj solastnik lahko razpolaga s svojim delom brez soglasja drugih solastnikov (2. odst. 14. čl. ZTLR). To pa pomeni, da s svojim razpolaganjem ne more (brez njihovega soglasja) zavezovati in omejevati solastninske pravice drugih solastnikov. Priznavanje absolutnega značaja takšni pravici v razmerju do drugih solastnikov bi torej pomenila prevelik poseg v njihovo (so)lastninsko pravico in iz nje izvirajočo pravico delitve stvari.