ZD člen 136, 136/1, 221, 221/1, 136, 136/1, 221, 221/1.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Pozneje najdeno premoženje je zapuščinsko sodišče razdelilo zakonitim dedičem enako kot v prvem sklepu o dedovanju. Pritožnika sta v prvem postopku že sprejela dediščino in ker delna odpoved dediščini ni mogoča, ne moreta nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine.
ZGD člen 580, 580/1. ZFPPod člen 37, 37/1, 37/2, 37, 37/1, 37/2.
izbris pravne osebe iz registra
Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe vsebujeta posebne določbe in roke, ki se nanašajo na uskladitev lastninsko preoblikovanih podjetij z ZGD. Zato določba 1. odst. 580. člena ZGD, v zvezi s 1. odst. 37. člena ZFPPod ne pride v poštev za podjetja v družbeni lastnini, ki se še niso lastninsko preoblikovala.
Tožba, s katero oporočna dedinja po kasneje najdeni oporoki, od zakonite dedinje zahteva izročitev zapuščine, mora poleg dajatvenega vsebovati tudi zahtevek na ugotovitev, da je tožnica zapustnikova oporočna dedinja.
stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku. V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.
Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji ugovarjala zaračunani ceni za dobavljeno razrezano steklo po vtoževanem računu. Iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče sprejelo zaračunano ceno za dobavo stekla in opravljeno storitev razreza le-tega, ker tožena stranka ni verjetno izkazala pravočasnosti reklamacije računa in s tem reklamacije v računu določene cene. Tako sklepanje o pravilnosti cene je pravno zmotno, saj izhaja iz materialnopravnih pravil o reklamaciji kvalitete opravljenega dela (614. do 621. člen ZOR), ki jih ni mogoče uporabiti za ugotovitev dogovorjene cene za delo.
Ker je upnik izkazal pravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine proti podjetju, katerega ustanovitelj je dolžnik, družba pa je bila izbrisana po 35. čl. ZFPP, je dokazal prehod obveznosti po 24. čl. ZIZ. Dolžnik po 580. čl. ZGD odgovarja za obveznosti družbe.
Tožba na motenje posesti pa se lahko uperi ne le proti tistemu, ki je posest odvzel oziroma motil, ampak tudi proti tistemu, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
ZIP člen 8, 8/5, 16, 18, 50, 50-3, 225, 8, 8/5, 16, 18, 50, 50-3, 225.
izvršljivost odločbe - izvršilni naslov
Ugovor in pritožba zoper sklep izdan po določbah ZIP (torej tudi sklep o zavarovanju - z začasno odredbo, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi) sta nesuspenzivni pravni sredstvi, kar pomeni, da ne odložita izvršbe (določba petega odstavka 8. člena ZIP). Zato pred pravnomočnostjo sklepa o začasni odredbi vložen predlog za izvršbo in izdan sklep o izvršbi nista bila preuranjena.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravica do odpravnine
Če je delavec z odločbo o prenehanju delovnega razmerja ugotovljen kot trajni presežek in mu delovno razmerje preneha po izteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe, je upravičen do odpravinne po preteku šestih mesecev.Ker je delavec umrl pred potekom šestih mesecev mu odpravnina ne pripada. Zahtevek dedičev zato ni utemeljen.
Dolžnik je upniku dolžan povrniti stroške, potrebne za izvršbo. Če je izvršba pravnomočno dovoljena, sodšče presodi le, ali so bili stroški potrebni in ali gredo upniku v zahtevani višini, ne pa več, ali je utemeljeno predlagal izvršbo.
Da bi imetnik vendarle imel posestno varstvo, bi moral dokazati, da je v takšnem ekonomskem razmerju do te stvari, ki se na zunaj manifestira kot dejanskost ene od oblik uporabe. Ta mora biti taka, da ima od nje določene koristi in da je zaradi ohranitve takšnega svojega položaja upravičen do posestnega varstva. Zakon nudi posestno varstvo vsaki zadnji posesti (1. odstavek 78. člena ZTLR), ne glede na to, koliko časa je trajala.
Vročevalec po določbi 141. člena ZPP/77 lahko vroči pisanje osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, le če ga ta hoče sprejeti. Vročevalec bi torej v obravnavani zadevi natakarici v poslovnem prostoru tožencev lahko pošiljko pustil le, če bi jo bila ta pripravljena sprejeti. Iz listine, ki se nahaja v spisu pa je razvidno, da natakarica pošiljke ni hotela prevzeti; zato vročitev ni bila pravilno opravljena. Kadar gre za nadomestno vročitev osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, namreč ni mogoče uporabiti določb o odklonitvi sprejema (144. člen ZPP/77), kar izhaja tako iz določbe drugega odstavka 141. člena, kot iz določbe 144. člena ZPP/77.
Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih tehtnih razlogov v smislu 217. čl. ZPP, zakaj naj bi se dokaz z zaslišanjem prič izvedel posredno in to z vpogledom v drug pravdni spis (česar niti ni mogoče šteti kot izvedbo dokaza pred zaprošenim sodnikom), poleg tega pa drugostopno sodišče ugotavlja, da takih razlogov sploh ni, zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo neposrednosti (4. čl. ZPP) kot eno temeljnih načel pravdnega postopka. V postopku X Pg 251/94 tožnik sploh ni nastopal kot pravdna stranka in ni imel možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov v zgoraj citiranem postopku, zato mu je bilo z opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje v tem postopku nedvomno onemogočeno izjaviti se o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, s čimer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti (prim. 5. čl. ZPP).
Tožena stranka je bila na podlagi 1. odst. 620. čl. ZOR dolžna tožeči stranki dovoliti, da napako, v kolikor je res obstajala, odpravi. Tega pa, kot je bilo že ugotovljeno, tožena stranka tožeči ni omogočila.
preživnina za mladoletnega otroka - preživljanje otrok - darilo
Starši se pri oceni svojih možnosti, da prispevajo k preživljanju otrok, ne morejo sklicevati na svoje kreditne obveznosti. Zavezanec mora preživnino plačevati v denarju in na roke zakonitemu zastopniku upravičenca. Če upravičencu daje žepnino ali mu kupuje stvari ali neposredno poravnava stroške, s tem ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - stranka postopka
Zapuščinsko sodišče lahko prekine postopek in napoti na pravdo le stranko postopka. Stranka zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Oseba, ki uveljavlja terjatev zoper zapuščino, je upnik nasproti zapuščini in ne stranka zapuščinskega postopka.