Stranka, ki je za drugo stranko založila predujem, je upravičena do vpoglednih obresti za čas od vplačila predujma do izdaje sklepa o poračunu in vrnitvi predujma; po izdaji sklepa pa pripadajo zakonske zamudne obresti.
Če sta prejemnik nakazila in nakazanec svoje razmerje iz asignacijskega dogovora preoblikovala, vendar prejemnik nakazila iz naslova tega razmerja ni prejel poplačila, nakazovalec ostaja v zavezi do prejemnika nakazila, ker nakazilo ni izpolnitev.
Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti izvršilno sodišče.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
dejstva - odločilna dejstva - izpodbijane sodbe
Čeprav je tožna stranka že v postopku na prvi stopnji oporekala aktivni legitimaciji tožeče stranke v tem sporu, ker naj bi bila v materialnopravnem razmerju glede naročila dela, katerega plačilo sedaj vtožuje tožeča stranka, z družbo C. d.o.o. in ne s tožečo stranko C., J. P. s.p., za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po presoji sodišča prve stopnje ni bistveno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Glede na tako stališče sodišča prve stopnje izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Le pogodbena stranka je lahko subjekt materialnopravnega razmerja v predmetnem sporu.
ZOR člen 612, 1031, 1031/1, 612, 1031, 1031/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
stečaj - izpodbijanje pravdnih dejanj
Iz sklenjene asignacijske pogodbe izhaja, da je tožeča stranka kot prevzemnik posla priznala terjatev tožene stranke kot njenega sodelavca v znesku 1.070.673,70 SIT, ki je sama zaradi blokiranega žiro računa toženi stranki ni mogla plačati. Glede na navedeno so bili izpolnjeni vsi pogoji za vzpostavitev neposrednega razmerja med V. d.d. kot naročnikom in toženo stranko kot sodelavcem tožeče stranke po 612. členu ZOR. Tožena stranka je torej imela na tej podlagi neposredni zahtevek zoper naročnika, ki ji je to terjatev dne 17.3.1999 tudi plačal. Čim pa ob določenih pogojih (po tožeči stranki priznana terjatev tožene stranke) citirano zakonito določilo toženi stranki priznava neposredni zahtevek zoper naročnika, ni mogoče govoriti o nikakršnem oškodovanju oziroma zmanjšanju premoženja tožeče stranke kot podjemnika, če je naročnik terjatev plačal neposredno toženi stranki, ker ne gre za terjatev podjemnika do naročnika, pač pa sodelavca podjemnika do naročnika na podlagi zakonite cesije. Objektivni pogoj izpodbijanja pravnih dejanj po 1. odstavku 125. člena ZPPSL torej ni izpolnjen.
Po določbi 1. odst. 6. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih nastane pravica imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja z vpisom vrednostnega papirja v centralni register.
pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stranke morajo navajati dejstva in predlagati dokaze za svoje trditve. Sodišče ni dolžno pozivati stranke, kakšne dokaze naj predloži. Stvar vsake stranke je, da sama predloži ustrezne dokaze za svoje trditve.
ZD člen 136, 136/1, 221, 221/1, 136, 136/1, 221, 221/1.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Pozneje najdeno premoženje je zapuščinsko sodišče razdelilo zakonitim dedičem enako kot v prvem sklepu o dedovanju. Pritožnika sta v prvem postopku že sprejela dediščino in ker delna odpoved dediščini ni mogoča, ne moreta nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine.
Tožena stranka je imela možnost na glavni obravnavi izraziti svoj dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja pa tega ni storila. Le tako bi lahko dosegla pravočasno, da se izvede še dokaz z drugim izvedencem. Zato pritožbena trditev, da zaradi pomanjkanja časa tožena stranka ni uspela pravočasno preveriti izvedeniškega mnenja ni upoštevna.
Delavec pravočasno ugovarja, če pošlje svoj ugovor v 15 dnevnem roku priporočeno po pošti na naslov delodajalca. Odklonitev sprejema takšne pošiljke s strani delodajaca ne vpliva za pravočasnost ugovora.
Sodišče prve stopnje je obtožencu v izrečeno zaporno kazen vštelo izrečeno denarno kazen po odločbi sodnika za prekrške, v izrečeno stransko kazen pa z isto odločbo izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Ker iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil obtožencu izrečen varstveni ukrep tudi izvršen, je sodišče prve stopnje z odločitvijo o vštetju kazni in varstvenega ukrepa po določbi 49. člena KZ, prekršilo kazenski zakon.
Da bi imetnik vendarle imel posestno varstvo, bi moral dokazati, da je v takšnem ekonomskem razmerju do te stvari, ki se na zunaj manifestira kot dejanskost ene od oblik uporabe. Ta mora biti taka, da ima od nje določene koristi in da je zaradi ohranitve takšnega svojega položaja upravičen do posestnega varstva. Zakon nudi posestno varstvo vsaki zadnji posesti (1. odstavek 78. člena ZTLR), ne glede na to, koliko časa je trajala.
Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker s tem ni odločalo o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL45098
ZPP člen 418, 418/2, 418, 418/2.
razveza - smrt stranke - oporočno dedovanje - aktivna legitimacija
Oporočni dedič tožnika je enako kot njegovi zakoniti dediči upravičen nadaljevati razvezno pravdo z zahtevkom, da se ugotovi, da je bila tožba za razvezo utemeljena. Ni potrebno, da bi svojo aktivno legitimacijo dokazoval izključno s sklepom o dedovanju, saj lahko o vprašanju kot o predhodnem odloči sodišče v sami pravdi.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - stranka postopka
Zapuščinsko sodišče lahko prekine postopek in napoti na pravdo le stranko postopka. Stranka zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Oseba, ki uveljavlja terjatev zoper zapuščino, je upnik nasproti zapuščini in ne stranka zapuščinskega postopka.