jezik v postopku - vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga - stroški - oprostitev plačila stroškov postopka
Po določbi prvega odstavka 104. člena ZPP morajo stranke v postopku vlagati vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Pritožba (žalba 2*) upnika ni bila sestavljena v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZPP pravilno ravnalo po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge in zahtevalo od upnika, da vlogo popravi tako, da bo sestavljena v slovenskem jeziku; torej tako, da jo bo mogoče obravnavati. Sodišče upnika ni pozvalo, naj predloži prevod sporne pritožbe, zakon namreč stranki tega ne nalaga, ampak le, da vlogo popravi. Stroški za prevod listine oz. prevod vloge torej niso (bili) za pravdo potebni stroški in torej tudi ne stroški, ki bi se v skladu z določbo 171. člena ZPP v primeru, če bi bil toženec oproščen plačila stroškov postopka, izplačali iz sredstev sodišča.
Ker sodišče prve stopnje, kljub trditvi, da je toženec tožniku škodo povzročil v silobranu in ugotovitvi, da je bil tožnik močno nadležen in nasilen, obravnavane zadeve ni razjasnilo v luči zatrjevanega silobrana, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Ker nobena od vrnjenih povratnic ne potrjuje, da je bil obdolženec obveščen o datumu glavne obravnave, sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je kljub ugotovitvi, da je bil obdolženec tekom kazenskega postopka že dvakrat zaslišan in da zaradi tega njegova prisotnost na glavni obravnavi ni več potrebna, glavno obravnavo opravilo in zaključilo brez njegove prisotnosti. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi njegove zagovornice ter zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka izpodbijano sodbo razveljavilo.
Dolžnik lahko v skladu z določbo 67. člena ZIZ s predlogom za nasprotno izvršbo zahteva le vrnitev tistega, kar je upnik z izvršbo dobil. To pomeni, da dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo ne more zahtevati zamudnih obresti, če jih upnik z izvršbo ni dobil. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti bi lahko dolžnik postavil le v pravdi.
Posrednik, ki se ukvarja s posredovanjem pri prodaji nepremičnine, ne ravna s potrebno profesionalno skrbnostjo, če ne preveri obstoja izkazane verige prodajnih pogodb za stanovanje, ki v zemljiški knjigi ni bilo vpisano, in ne preveri, ali je predložena prodajna pogodba takšna, da bi bilo na podlagi nje mogoče doseči vpis v zemljiško knjigo (izvirnik prodajne pogodbe z overjenim podpisom prodajalca).
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19/4, 21, 21/1, 19, 19/1, 19/4, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 11, 1, 2, tarifna številka 11, 1, 2.
stroški izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe
Če je izvršba ustavljena zaradi neplačila predujma, izvršitelju ne pripadajo stroški za vpis izvršilne zadeve v evidenco izvršitelja.
motenje posesti - odgovor na pritožbo - postopek - dokazna ocena
V pritožbenem postopku proti sklepu se ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo, zato sodišče druge stopnje odgovora ni upoštvalo in tudi ni priznalo stroškov zanj. V novem postopku mora sodišče ponovno oceniti vse dokaze, vsakega posebej in v zvezi z drugimi ter nato odločiti po svoji vesti in na podlagi svojega prepričanja glede na uspeh celotnega postopka, ne pa le dopolniti dokazno oceno z razlogi o dokazih, ki jih je dodatno izvedlo v novem postopku.
Med materialne avtorske pravice sodi tudi pravica predelave skladbe - oblika glasbenega aranžmaja. Priredba oz. glasbena obdelava (predelava) uživa enako varstvo kot izvirno avtorsko delo.
Ker je odškodnino odmeril in sklepom naložil v plačilo organ Košarkaške zveze Slovenije, katere članici sta obe pravdni stranki, ob pravilni uporabi materialnega prava ni mogoče zaključiti, da je bil prehod sredstev na toženo stranko brez pravne podlage (210. člen ZOR).
ZOR člen 53, 66, 66/1, 210, 210/4, 53, 66, 66/1, 210, 210/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
verjetnost obstoja terjatve - pravni posel
Ker razlogi, ki govore zato, da je bila sklenjena darilna pogodba odraz resnične volje pogodbenih strank, niso močnejši od razlogov, na podlagi katerih je mogoče sklepati o navideznosti pravnega posla ali njegovi odplačnosti, tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja svoje terjatve. Predlog za izdajo začasne odredbe je zato neutemeljen.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice
Tožena stranka, ki je kupila družbeno pravno osebo kot stečajnega dolžnika, s tem še ni pridobila lastninske pravice na stanovanju, na katerem je imela družbeno pravna oseba pravico uporabe. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je namreč potrebna še pridobitni način (vknjižba). Ker ta ni bila izvedena, je tožena stranka pridobila le pravico uporabe ter so izpolnjeni pogoji iz 112. člena SZ.
Za določitev prispevka vsakega od staršev k preživljanju otroka ni odločilno premoženjsko stanje gospodinjstev, v katerih živita preživninski zavezanec in upravičenec, temveč dohodki in stroški vsakega od staršev za lastno preživljanje ter preživljanje eventualnih ostalih otrok ter potrebe otroka.
Kondikcijski zahtevek iz 4. odst. 210. čl. ZOR predpostavlja doseženo korist stranke. Če z izvršitvijo dejanja korist ni bila dosežena, kondikcijski zahtevek ni utemeljen.
nujno sosporništvo - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Tožeča stranka mora tožbo na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju naperiti ne le proti toženi stranki, ampak tudi proti tretji osebi, ki je bila udeleženec spornega pogodbenega razmerja. Ker je po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse udeležence pogodbe, bi moral v postopku bodisi kot tožnik ali toženec nastopati tudi tretji. Le tako se je namreč mogoče izogniti možnosti, da bi bilo v več pravdah različno odločeno o zahtevku, glede katerega je mogoče zaradi pravne skupnosti med udeleženci pogodbenega razmerja ena sama odločitev. Tožničino zagotovilo v tožbi, da se tretji s tožbo strinja, ne zadošča.
Vknjižba lastninske pravice se dovoli (samo) na podlagi javne ali zasebne listine, v kateri je nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo, in ki vsebuje veljaven pravni temelj. Predlagatelj mora predpisane listine priložiti predlogu, sicer sodišče ne poziva na popravo predloga in predlog zavrne.