Vknjižba lastninske pravice se dovoli (samo) na podlagi javne ali zasebne listine, v kateri je nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo, in ki vsebuje veljaven pravni temelj. Predlagatelj mora predpisane listine priložiti predlogu, sicer sodišče ne poziva na popravo predloga in predlog zavrne.
Ker je odškodnino odmeril in sklepom naložil v plačilo organ Košarkaške zveze Slovenije, katere članici sta obe pravdni stranki, ob pravilni uporabi materialnega prava ni mogoče zaključiti, da je bil prehod sredstev na toženo stranko brez pravne podlage (210. člen ZOR).
ZOR člen 53, 66, 66/1, 210, 210/4, 53, 66, 66/1, 210, 210/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
verjetnost obstoja terjatve - pravni posel
Ker razlogi, ki govore zato, da je bila sklenjena darilna pogodba odraz resnične volje pogodbenih strank, niso močnejši od razlogov, na podlagi katerih je mogoče sklepati o navideznosti pravnega posla ali njegovi odplačnosti, tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja svoje terjatve. Predlog za izdajo začasne odredbe je zato neutemeljen.
Posrednik, ki se ukvarja s posredovanjem pri prodaji nepremičnine, ne ravna s potrebno profesionalno skrbnostjo, če ne preveri obstoja izkazane verige prodajnih pogodb za stanovanje, ki v zemljiški knjigi ni bilo vpisano, in ne preveri, ali je predložena prodajna pogodba takšna, da bi bilo na podlagi nje mogoče doseči vpis v zemljiško knjigo (izvirnik prodajne pogodbe z overjenim podpisom prodajalca).
najemna pogodba - smrt lastnika - najemno razmerje
Najemna pogodba s smrtjo lastnika ne preneha veljati, temveč se nadaljuje z njegovimi dediči, če ni bilo drugače dogovorjeno. Zato najemnik od smrti lastnika dalje, s katerim je sklenil najemno pogodbo, ne uporablja stanovanja brez pravnega naslova.
Kondikcijski zahtevek iz 4. odst. 210. čl. ZOR predpostavlja doseženo korist stranke. Če z izvršitvijo dejanja korist ni bila dosežena, kondikcijski zahtevek ni utemeljen.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2.
ugotovitev skupnega premoženja
Ob ugotavljanju deleža na skupnem premoženju sodišče upošteva prispevke obeh zakoncev, ki so plod dela v času trajanja zakonske zveze ter upošteva tudi vse okoliščine po 2. odst. 59. čl. ZZZDR.
Utemeljenost višine zahtevane odškodnine zaradi nepremoženjske škode mora izhajati z dejstev, navedenih v tožbi, sicer ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Za določitev prispevka vsakega od staršev k preživljanju otroka ni odločilno premoženjsko stanje gospodinjstev, v katerih živita preživninski zavezanec in upravičenec, temveč dohodki in stroški vsakega od staršev za lastno preživljanje ter preživljanje eventualnih ostalih otrok ter potrebe otroka.
Med materialne avtorske pravice sodi tudi pravica predelave skladbe - oblika glasbenega aranžmaja. Priredba oz. glasbena obdelava (predelava) uživa enako varstvo kot izvirno avtorsko delo.
motenje posesti - odgovor na pritožbo - postopek - dokazna ocena
V pritožbenem postopku proti sklepu se ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo, zato sodišče druge stopnje odgovora ni upoštvalo in tudi ni priznalo stroškov zanj. V novem postopku mora sodišče ponovno oceniti vse dokaze, vsakega posebej in v zvezi z drugimi ter nato odločiti po svoji vesti in na podlagi svojega prepričanja glede na uspeh celotnega postopka, ne pa le dopolniti dokazno oceno z razlogi o dokazih, ki jih je dodatno izvedlo v novem postopku.
Upravičenja, ki gredo imetnikom stanovanjske pravice, je občan lahko pridobil tudi na neformalen način, z izpolnjevanjem pogojev za uporabo stanovanja in pretekom roka iz 18. člena ZSR, v katerem bi ga stanodajalec sicer lahko izselil iz stanovanja. Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje na podlagi stanovanjske pravice zakonito dodeljeno. Sprememba statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice zato ni možno šteti kot nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Oprostitev plačila sodnih taks pri družbah ni mogoča, ker je ogrožanje preživljanja družbe že pojmovno izključeno.
jezik v postopku - vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga - stroški - oprostitev plačila stroškov postopka
Po določbi prvega odstavka 104. člena ZPP morajo stranke v postopku vlagati vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Pritožba (žalba 2*) upnika ni bila sestavljena v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZPP pravilno ravnalo po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge in zahtevalo od upnika, da vlogo popravi tako, da bo sestavljena v slovenskem jeziku; torej tako, da jo bo mogoče obravnavati. Sodišče upnika ni pozvalo, naj predloži prevod sporne pritožbe, zakon namreč stranki tega ne nalaga, ampak le, da vlogo popravi. Stroški za prevod listine oz. prevod vloge torej niso (bili) za pravdo potebni stroški in torej tudi ne stroški, ki bi se v skladu z določbo 171. člena ZPP v primeru, če bi bil toženec oproščen plačila stroškov postopka, izplačali iz sredstev sodišča.
Ker sodišče prve stopnje, kljub trditvi, da je toženec tožniku škodo povzročil v silobranu in ugotovitvi, da je bil tožnik močno nadležen in nasilen, obravnavane zadeve ni razjasnilo v luči zatrjevanega silobrana, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Tožba za nedopustnost izvršbe je predvidena s posebnim predpisom, ki določa primere in pogoje, ki morejo biti izpolnjeni, da se taka tožba lahko vloži. Napotitveni sklep izvršilnega sodišča je zato procesna predpostavka za dovoljenost tožbe za nedopustnost izvršbe.
Preužitne pravice so stvarno breme in se upravičenec lahko na njih sklicuje samo, če so vpisane v zemljiško knjigo. Saj je vpis konstitutivnega pomena. Upravičenec tudi ne more zahtevati preužitka v denarju za nazaj, temveč lahko zahteva spremembo v denarno rento za naprej.