Tožba za nedopustnost izvršbe je predvidena s posebnim predpisom, ki določa primere in pogoje, ki morejo biti izpolnjeni, da se taka tožba lahko vloži. Napotitveni sklep izvršilnega sodišča je zato procesna predpostavka za dovoljenost tožbe za nedopustnost izvršbe.
ZOR člen 53, 66, 66/1, 210, 210/4, 53, 66, 66/1, 210, 210/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
verjetnost obstoja terjatve - pravni posel
Ker razlogi, ki govore zato, da je bila sklenjena darilna pogodba odraz resnične volje pogodbenih strank, niso močnejši od razlogov, na podlagi katerih je mogoče sklepati o navideznosti pravnega posla ali njegovi odplačnosti, tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja svoje terjatve. Predlog za izdajo začasne odredbe je zato neutemeljen.
jezik v postopku - vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga - stroški - oprostitev plačila stroškov postopka
Po določbi prvega odstavka 104. člena ZPP morajo stranke v postopku vlagati vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti, ki je pri sodišču v uradni rabi. Pritožba (žalba 2*) upnika ni bila sestavljena v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZPP pravilno ravnalo po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge in zahtevalo od upnika, da vlogo popravi tako, da bo sestavljena v slovenskem jeziku; torej tako, da jo bo mogoče obravnavati. Sodišče upnika ni pozvalo, naj predloži prevod sporne pritožbe, zakon namreč stranki tega ne nalaga, ampak le, da vlogo popravi. Stroški za prevod listine oz. prevod vloge torej niso (bili) za pravdo potebni stroški in torej tudi ne stroški, ki bi se v skladu z določbo 171. člena ZPP v primeru, če bi bil toženec oproščen plačila stroškov postopka, izplačali iz sredstev sodišča.
Ker sodišče prve stopnje, kljub trditvi, da je toženec tožniku škodo povzročil v silobranu in ugotovitvi, da je bil tožnik močno nadležen in nasilen, obravnavane zadeve ni razjasnilo v luči zatrjevanega silobrana, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Upravičenja, ki gredo imetnikom stanovanjske pravice, je občan lahko pridobil tudi na neformalen način, z izpolnjevanjem pogojev za uporabo stanovanja in pretekom roka iz 18. člena ZSR, v katerem bi ga stanodajalec sicer lahko izselil iz stanovanja. Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje na podlagi stanovanjske pravice zakonito dodeljeno. Sprememba statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice zato ni možno šteti kot nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Oprostitev plačila sodnih taks pri družbah ni mogoča, ker je ogrožanje preživljanja družbe že pojmovno izključeno.
Vknjižba lastninske pravice se dovoli (samo) na podlagi javne ali zasebne listine, v kateri je nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo, in ki vsebuje veljaven pravni temelj. Predlagatelj mora predpisane listine priložiti predlogu, sicer sodišče ne poziva na popravo predloga in predlog zavrne.
Kondikcijski zahtevek iz 4. odst. 210. čl. ZOR predpostavlja doseženo korist stranke. Če z izvršitvijo dejanja korist ni bila dosežena, kondikcijski zahtevek ni utemeljen.
Utemeljenost višine zahtevane odškodnine zaradi nepremoženjske škode mora izhajati z dejstev, navedenih v tožbi, sicer ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
najemna pogodba - smrt lastnika - najemno razmerje
Najemna pogodba s smrtjo lastnika ne preneha veljati, temveč se nadaljuje z njegovimi dediči, če ni bilo drugače dogovorjeno. Zato najemnik od smrti lastnika dalje, s katerim je sklenil najemno pogodbo, ne uporablja stanovanja brez pravnega naslova.
Ker nobena od vrnjenih povratnic ne potrjuje, da je bil obdolženec obveščen o datumu glavne obravnave, sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je kljub ugotovitvi, da je bil obdolženec tekom kazenskega postopka že dvakrat zaslišan in da zaradi tega njegova prisotnost na glavni obravnavi ni več potrebna, glavno obravnavo opravilo in zaključilo brez njegove prisotnosti. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi njegove zagovornice ter zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka izpodbijano sodbo razveljavilo.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice
Tožena stranka, ki je kupila družbeno pravno osebo kot stečajnega dolžnika, s tem še ni pridobila lastninske pravice na stanovanju, na katerem je imela družbeno pravna oseba pravico uporabe. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je namreč potrebna še pridobitni način (vknjižba). Ker ta ni bila izvedena, je tožena stranka pridobila le pravico uporabe ter so izpolnjeni pogoji iz 112. člena SZ.
Za določitev prispevka vsakega od staršev k preživljanju otroka ni odločilno premoženjsko stanje gospodinjstev, v katerih živita preživninski zavezanec in upravičenec, temveč dohodki in stroški vsakega od staršev za lastno preživljanje ter preživljanje eventualnih ostalih otrok ter potrebe otroka.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19/4, 21, 21/1, 19, 19/1, 19/4, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 11, 1, 2, tarifna številka 11, 1, 2.
stroški izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe
Če je izvršba ustavljena zaradi neplačila predujma, izvršitelju ne pripadajo stroški za vpis izvršilne zadeve v evidenco izvršitelja.
Dolžnik lahko v skladu z določbo 67. člena ZIZ s predlogom za nasprotno izvršbo zahteva le vrnitev tistega, kar je upnik z izvršbo dobil. To pomeni, da dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo ne more zahtevati zamudnih obresti, če jih upnik z izvršbo ni dobil. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti bi lahko dolžnik postavil le v pravdi.