KZ člen 95, 96, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/2, 500.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - velika premoženjska korist - zastaranje pregona - dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Utemeljena pa je pritožba SKC, ki je po členu 367/V ZKP upravičena oseba za vložitev pritožbe, ker ji je bila z napadeno sodbo na podlagi člena 95 v zvezi s členom 96 KZ odvzeta premoženjska korist. Pritožnica ima namreč prav, ko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, ko navaja, da ji sodišče prve stopnje ni dalo možnosti izjasniti se glede odvzete ji premoženjske koristi, saj je sodišče prve stopnje ni povabilo na glavno obravnavo, na kateri ima pravico predlagati dokaze in z dovoljenjem predsednika senata postavljati vprašanja obdolžencu, pričam in izvedencem, prav tako pa nikoli ni bila seznanjena z obtožbo. Pri tem se sklicuje še na kršitve Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja jamstvo lastninske svobode, kar je privedlo skupaj z uveljavljano kršitvijo do nezakonitosti in nepravilnosti napadene sodbe.
pozneje najdeno premoženje – zapuščinska obravnava – dedna izjava – pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave
Sodišče glede naknadno najdenega premoženja ne opravi zapuščinske obravnave, temveč le pridobi dedne izjave dedičev ter razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Ker ena izmed dedinj na poziv sodišča za podajo dedne izjave ni odgovorila pravočasno, jo je sodišče pravilno štelo kot dedinjo.
Kadar tožnik s tožbo uveljavlja ničnost pogodbe med tožencem in tretjo osebo, je njegov interes pravno utemeljen, če izkaže, da bi mu uspeh v pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico (in ne le ekonomsko nadejo) ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
Če ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da zahtevek ni izvršljiv, saj vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine
poenostavljena prisilna poravnava – procesne ovire za vodenje postopka – izjava v notarskem zapisu – namen obličnosti izjave – poročilo o finančnem položaju in poslovanju – pojasnilna dolžnost notarja – rok za dopolnitev nepopolnega predloga – nepodaljšljiv rok
Upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Namen zahteve po obličnosti izjave, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje dolžnikov finančni položaj in poslovanje, je zagotoviti, da notar v okviru pojasnilne dolžnosti dolžnika pouči o pomenu izjave, prav tako pa ga pouči tudi o posledicah, zlasti o posledici, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju.
Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati.
ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231.
začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost
Četudi izhajamo iz stanja obveznosti v višini 1,4 mio EUR, da je dolžnikov transakcijski račun blokiran že od sredine leta 2012, ob neznatnih prilivih na tem transakcijskem računu, je podan položaj trajnejše nelikvidnosti, saj dolžnik že več kot dve leti in pol ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399-1, 400. ZPP člen 319, 319/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravnomočnost odločbe o odpustu obveznosti - predkaznovanost - potek časa
Tudi v postopku odpusta obveznosti se smiselno uporabljajo določbe o pravnomočnosti.
O nedopustnosti odpusta obveznosti iz razloga predkaznovanosti je sodišče v tem postopku že odločalo. Zgolj potek časa ne more ozdraviti predmetne pomanjkljivosti.
rok za pritožbo - začetek teka roka - jezik postopka
Sodišče ni dolžno prevajati sodnih odločb. Pritožbeni rok zato začne teči z vročitvijo odločbe v slovenskem jeziku. Edina izjema se nanaša na seznanitev z obtožbo kaznivega dejanja.
Upnik je terjatev, ki je predmet odločanja v postopku ugovora zoper odpust obveznosti, prijavil v tem stečajnem postopku in terjatev ni bila prerekana, zato je na podlagi določbe 1. odstavka 67. člena ZFPPIPP terjatev, ki je sicer predmet (davčnega) pritožbenega postopka, priznana.Zakaj davek ni bil prijavljen ali ni bil pravilno prijavljen ni stvar niti davčnega inšpekcijskega nadzora niti postopka odpusta obveznosti, temveč postopka o davčnem prekršku ali kazenskega postopka.
Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Res je v obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje nespretno navajalo, kolikšen znesek dolguje tožena stranka, kar pa ne pomeni takšne pomanjkljivosti.
stranska intervencija – pravni interes za intervencijo – intervencijski interes – ekonomski interes
Zgolj to, da bi v primeru neuspeha v omenjenem pravdnem postopku toženka morebiti izgubila svojo eksistenco, pravnega interesa pritožnika kot dolžnika toženke za stransko intervencijo ne vzpostavlja
prepoved ponovnega odločanja - odločanje o procesnih predpostavkah
Prepoved ponovnega odločanja torej velja le za odločanje o zahtevi (predmetu predloga), za sojenje o vsebini zadeve, ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah, o kateri se vselej odloča s sklepom in niso navedeni v 319. členu ZPP.
SPZ člen 18, 43, 43/2. ZTLR člen 26, 26/2, 26/4, 72, 72/2.
priposestvovanje - dobroverna posest - uporaba SPZ namesto ZTLR
Čeprav je sodišče prve stopnje glede na tožbene trditve izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, namesto po določbah ZTLR, to ni vplivalo na zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravnorelevantna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.
ZFPPIPP člen 104, 104/4. ZFPPIPP-A člen 34, 499, 499/3.
razrešitev upravitelja – nagrada razrešenega upravitelja – odmera nagrade – opredelitev zahtevka
Razrešena upraviteljica ima ob smiselni uporabi četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP, ker ni bila razrešena zaradi kršitve svojih obveznosti v tem postopku, pravico do dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih je opravila do svoje razrešitve, zmanjšanega za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja, ki se po petem odstavku tega člena izplača novemu upravitelju.
Čeprav razrešena upraviteljica ni zneskovno opredelila svojega zahtevka, je treba izhajati iz zahteve za odmero nagrade, ki jo je podal novi upravitelj. Pri tem je treba ugotoviti, kolikšen delež opravil je opravil novi upravitelj in kolikšen delež razrešena upraviteljica.
začetek teka pritožbenega roka – vročitev pooblaščencu – udeležba na naroku – prenehanje pooblastila – prepozna pritožba
Res se je pritožnik tudi sam udeležil naroka, vendar zaradi tega pooblastilo ni prenehalo. Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme vselej priti na sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Pooblastilo preneha šele, ko ga stranka oziroma intervenient prekliče ali ko ga pooblaščenec odpove.
osebni stečaj – predlog za začetek osebnega stečaja – zavrženje predloga – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču
Predlagateljica je vsaj izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti, poslala sicer pravočasno, vendar pa jo je poslala nepristojnemu sodišču, pri čemer na predloženi vlogi ni navedla opravilne številke nobene zadeve.
Tožeča stranke je tožbeni zahtevek spremenila tako, da je izpolnitev zahtevala v korist pridobitelja terjatve, o tej spremembi sodišče prve stopnje ni odločilo, čeprav je bila objektivna sprememba tožbe podana s strani tožnika tako, kot je to potrebno po prevladujočem stališču sodne prakse.
osebni stečaj – odpust obveznosti – trajanje preizkusnega obdobja
Višje sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo dolžnikovo starost (70 let) in dejstvo, da prejema pokojnino, ki je nižja od minimalne plače (370,95 EUR).
odškodnina za škodo, nastalo zaradi nedovoljenega posega na nepremičnini
Pritožba pravilno povzema, da je druga tožena stranka v odgovoru na tožbo z dne 12.10.2000 trdila, da je tožeča stranka v gospodarskem objektu odstranila dele, kar je močno poslabšalo stabilnost objekta. Te trditve tožeča stranka v svoji nadaljnji vlogi, na katero se sklicuje v pritožbi, ni prerekala. Zato se izkažejo kot nepomembne pritožbene navedbe, da zapisnik z dne 6.1.2000 in poročilo z dne 7.1.2000, ki ju je druga tožena stranka priložila k odgovoru na tožbo, ne vsebujeta te ugotovitve.