Tožnica je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. V odpovedi ji je bilo očitano, da je na sestanku v navzočnosti namestnika direktorja dvakrat trdila, da direktor nad njo izvaja šikaniranje in mobing, kar je neresnično, njene trditve pa so škodovale časti in dobremu imenu tožene stranke, s čimer naj bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1. Znaki navedenega kaznivega dejanja niso izpolnjeni, saj so bile besede izrečene le direktorju tožene stranke in njegovemu namestniku, ne pa tudi širšemu krogu oseb, kar se zahteva za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnica je večkrat kršila svoje delovnopravne obveznosti, in sicer z neprimerno komunikacijo oz. neodzivanjem pri izvedbi promocije na radiu, z zmerjanjem zaposlenih idr.. Tožnica ima določene osebnostne lastnosti, zaradi katerih je delovno okolje lahko bolj stresno, odnosi med zaposlenimi pa bolj napeti. Vendar zgolj navedeno ne upravičuje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je najskrajnejše sredstvo prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je upravičeno samo v primeru izpolnitve taksativno naštetih pogojev in pod pogojem, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). V primeru milejših kršitev delovnopravnih obveznosti ima delodajalec na voljo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V predmetni zadevi ni mogoče zaključiti, da ni bilo možno nadaljevanje dela tožnice vsaj še za en mesec, kot je določen odpovedni rok pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov (tretji odstavek 92. člena ZDR), zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Vključenost v program aktivne politike zaposlovanja ne predstavlja pravno relevantne okoliščine pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR.
Porok neodplačno jamči za tujo obveznost, zato ga določba 1013. člena OZ varuje pred prenagljeno odločitvijo in tudi pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika.
Poroštvena izjava je izpolnjena pomanjkljivo, če iz nje ni razvidno (čeprav so takšne rubrike predvidene), na katero terjatev se poroštvo nanaša, kolikšna je njena vrednost, doba odplačevanja, mesečni obrok ter zapadlost prvega in zadnjega obroka. Zgolj označba številke pogodbe, za katero se daje poroštvo, je premalo.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078873
ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR člen 130. ZPP člen 188.
upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sporazum o preživnini - izjava o umiku - vsebina izjave o umiku predloga
Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.
O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.
Upnik je terjatev, ki je predmet odločanja v postopku ugovora zoper odpust obveznosti, prijavil v tem stečajnem postopku in terjatev ni bila prerekana, zato je na podlagi določbe 1. odstavka 67. člena ZFPPIPP terjatev, ki je sicer predmet (davčnega) pritožbenega postopka, priznana.Zakaj davek ni bil prijavljen ali ni bil pravilno prijavljen ni stvar niti davčnega inšpekcijskega nadzora niti postopka odpusta obveznosti, temveč postopka o davčnem prekršku ali kazenskega postopka.
poenostavljena prisilna poravnava – procesne ovire za vodenje postopka – izjava v notarskem zapisu – namen obličnosti izjave – poročilo o finančnem položaju in poslovanju – pojasnilna dolžnost notarja – rok za dopolnitev nepopolnega predloga – nepodaljšljiv rok
Upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Namen zahteve po obličnosti izjave, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje dolžnikov finančni položaj in poslovanje, je zagotoviti, da notar v okviru pojasnilne dolžnosti dolžnika pouči o pomenu izjave, prav tako pa ga pouči tudi o posledicah, zlasti o posledici, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju.
Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati.
osebni stečaj – odpust obveznosti – trajanje preizkusnega obdobja
Višje sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo dolžnikovo starost (70 let) in dejstvo, da prejema pokojnino, ki je nižja od minimalne plače (370,95 EUR).
ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231.
začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost
Četudi izhajamo iz stanja obveznosti v višini 1,4 mio EUR, da je dolžnikov transakcijski račun blokiran že od sredine leta 2012, ob neznatnih prilivih na tem transakcijskem računu, je podan položaj trajnejše nelikvidnosti, saj dolžnik že več kot dve leti in pol ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti.
začetek teka pritožbenega roka – vročitev pooblaščencu – udeležba na naroku – prenehanje pooblastila – prepozna pritožba
Res se je pritožnik tudi sam udeležil naroka, vendar zaradi tega pooblastilo ni prenehalo. Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme vselej priti na sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Pooblastilo preneha šele, ko ga stranka oziroma intervenient prekliče ali ko ga pooblaščenec odpove.
stranska intervencija – pravni interes za intervencijo – intervencijski interes – ekonomski interes
Zgolj to, da bi v primeru neuspeha v omenjenem pravdnem postopku toženka morebiti izgubila svojo eksistenco, pravnega interesa pritožnika kot dolžnika toženke za stransko intervencijo ne vzpostavlja
prepoved ponovnega odločanja - odločanje o procesnih predpostavkah
Prepoved ponovnega odločanja torej velja le za odločanje o zahtevi (predmetu predloga), za sojenje o vsebini zadeve, ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah, o kateri se vselej odloča s sklepom in niso navedeni v 319. členu ZPP.
Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Res je v obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje nespretno navajalo, kolikšen znesek dolguje tožena stranka, kar pa ne pomeni takšne pomanjkljivosti.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399-1, 400. ZPP člen 319, 319/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravnomočnost odločbe o odpustu obveznosti - predkaznovanost - potek časa
Tudi v postopku odpusta obveznosti se smiselno uporabljajo določbe o pravnomočnosti.
O nedopustnosti odpusta obveznosti iz razloga predkaznovanosti je sodišče v tem postopku že odločalo. Zgolj potek časa ne more ozdraviti predmetne pomanjkljivosti.
rok za pritožbo - začetek teka roka - jezik postopka
Sodišče ni dolžno prevajati sodnih odločb. Pritožbeni rok zato začne teči z vročitvijo odločbe v slovenskem jeziku. Edina izjema se nanaša na seznanitev z obtožbo kaznivega dejanja.
odškodnina za škodo, nastalo zaradi nedovoljenega posega na nepremičnini
Pritožba pravilno povzema, da je druga tožena stranka v odgovoru na tožbo z dne 12.10.2000 trdila, da je tožeča stranka v gospodarskem objektu odstranila dele, kar je močno poslabšalo stabilnost objekta. Te trditve tožeča stranka v svoji nadaljnji vlogi, na katero se sklicuje v pritožbi, ni prerekala. Zato se izkažejo kot nepomembne pritožbene navedbe, da zapisnik z dne 6.1.2000 in poročilo z dne 7.1.2000, ki ju je druga tožena stranka priložila k odgovoru na tožbo, ne vsebujeta te ugotovitve.
SPZ člen 18, 43, 43/2. ZTLR člen 26, 26/2, 26/4, 72, 72/2.
priposestvovanje - dobroverna posest - uporaba SPZ namesto ZTLR
Čeprav je sodišče prve stopnje glede na tožbene trditve izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, namesto po določbah ZTLR, to ni vplivalo na zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravnorelevantna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.
Tožeča stranke je tožbeni zahtevek spremenila tako, da je izpolnitev zahtevala v korist pridobitelja terjatve, o tej spremembi sodišče prve stopnje ni odločilo, čeprav je bila objektivna sprememba tožbe podana s strani tožnika tako, kot je to potrebno po prevladujočem stališču sodne prakse.
osebni stečaj – predlog za začetek osebnega stečaja – zavrženje predloga – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču
Predlagateljica je vsaj izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti, poslala sicer pravočasno, vendar pa jo je poslala nepristojnemu sodišču, pri čemer na predloženi vlogi ni navedla opravilne številke nobene zadeve.
ZFPPIPP člen 104, 104/4. ZFPPIPP-A člen 34, 499, 499/3.
razrešitev upravitelja – nagrada razrešenega upravitelja – odmera nagrade – opredelitev zahtevka
Razrešena upraviteljica ima ob smiselni uporabi četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP, ker ni bila razrešena zaradi kršitve svojih obveznosti v tem postopku, pravico do dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih je opravila do svoje razrešitve, zmanjšanega za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja, ki se po petem odstavku tega člena izplača novemu upravitelju.
Čeprav razrešena upraviteljica ni zneskovno opredelila svojega zahtevka, je treba izhajati iz zahteve za odmero nagrade, ki jo je podal novi upravitelj. Pri tem je treba ugotoviti, kolikšen delež opravil je opravil novi upravitelj in kolikšen delež razrešena upraviteljica.