Merilo protipravnosti je predvidljivost negativne posledice ravnanja. Protipravno je tako vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica (tudi če je manj verjetna) je možnost nastanka škode.
Običajne stvari niso razlog za objektivno odgovornost. Pretehtati je treba, ali gre, upoštevaje vse okoliščine primera, za povečano nevarnost, takšno, kjer obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna.
priposestvovanje lastninske pravice – zakonita posest – dobra vera - opravičljiva zmota - protiknjižno priposestvovanje
Ker sta se tožnika zavedela, da je za veljaven prenos lastninske pravice s pravnim poslom potreben vpis v zemljiško knjigo, sta morala pojasniti in dokazati, da sta bila kljub tej vednosti vendarle celotno priposestvovalno dobo dobroverna.
gradbena pogodba - odprava napak - grajanje napak - pogodbena garancija - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavajanje
Tudi v primeru, če se napake uveljavljajo na podlagi pogodbene garancije, velja prekluzivni rok za vložitev tožbe eno leto od grajanja napake. Z vložitvijo tožbe v obveznem roku se namreč negotovost glede reševanja spornega razmerja konča.
Če zaradi konkretnega ravnanja izvajalca (izrecne izjave, da k odpravi ne bo pristopil na zahtevani način) naročnik nima več razlogov za utemeljeno sklepanje, da bo ta napako odpravil, o zavajanju ni več mogoče govoriti in začne teči prekluzivni rok za vložitev tožbe.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078822
ZVEtL člen 7, 7/3, 26, 26/2, 28, 28/3, 30, 30/6. ZNP člen 7, 21.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - stavba zgrajena pred 1.1.2003 - prostorski akti ali upravna dovoljenja - lastninjenje - dobra vera - originarna pridobitev - vrednost spornega predmeta - obligatornost glavne obravnave - preiskovalno načelo
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe oziroma v solastnini lastnikov. Določitev dobre vere kot merila določanja in ugotavljanja pripadajočega zemljišča kaže na zakonodajalčev namen, naj se o lastninski pravici odloča v postopku po ZVEtL.
Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.
Zakon za postopek določitve pripadajočega zemljišča obligatornosti naroka ne določa.
sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti – preizkus pravilne uporabe materialnega prava – utemeljenost zahtevka
Zakon zaradi pasivnosti tožene stranke ob vročitvi tožbe v sporu majhne vrednosti postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, pri čemer mu pred izdajo sodbe ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, in torej, razen v okviru preizkusa po tretjem odstavku 3. člena ZPP, ne uporabi materialnega prava.
prepovedana imisija – stanje nepremičnine – soglasje kupca nepremičnine – dinamične prvine – statične prvine – teorija prioritete
Ker je tožeča stranka z nakupom nepremičnine sprejela stanje, kakršno je (zazidana okna in vrata zaradi zidu tožene stranke), ni upravičena zahtevati, naj se vir imisij (odvzem svetlobe) odstrani.
Prekinitev postopka zaradi stečaja tožnika, ki je nastopila po opravi procesnih dejanj v pritožbenem postopku (vloženi pritožbi in odgovoru na pritožbo), ni ovira za izdajo odločbe pritožbenega sodišča.
Pričakovanje toženke, da bo parket položen tako, da ne bo škripal, stekleni rob fasade pa gladek in nenevaren, ni izven standarda molče dogovorjenih lastnosti stanovanja.
Toženka v zvezi z ugovorom stvarnih napak po določbah ZVKSES ni dolžna postaviti nasprotnega tožbenega zahtevka in tudi ne posebej uveljavljati pobotnega ugovora glede stroškov, ki so potrebni za odpravo napak.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078873
ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR člen 130. ZPP člen 188.
upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sporazum o preživnini - izjava o umiku - vsebina izjave o umiku predloga
Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.
O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.
ZDR-1 člen 54, 55, 55/2, 56, 118, 118/1, 118/2, 137, 137/7. ZDoh-2 člen 37. ZPIZ-2 člen 144.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero - trditveno breme - plačilo davkov in prispevkov od odškodnine
Tožena stranka mora na podlagi 37. člena ZDoh-2 in 144. člena ZPIZ-2 od bruto zneska denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 obračunati in odvesti predpisane dajatve, nato pa tožnici izplačati ustrezen neto znesek tega denarnega povračila.
ZPP člen 99, 99/2, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 224, 224/1. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, člen 12, 12/2.
fikcija vročitve – seznanjenost z vsebino pošiljke – obvestilo o prispelem pismu – neuporaben hišni predalčnik – vročilnica – javna listina – izpodbijanje vsebine vročilnice – zaslišanje stranke – primeren dokaz – razmerje med pooblaščencem in stranko
Vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno.
Neuporabnost predalčnika se presoja v odnosu do pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP, ne pa v odnosu do obvestila o prispelem pisanju. ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register (tožena stranka), da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk.
Toženec samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim bi lahko potrdil svoje pritožbene trditve o nepuščenem obvestilu o prispeli pošiljki v hišnem predalčniku toženca, zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice ne more ovreči. Če bi že samo dokaz z zaslišanjem stranke, s katerim ta dokazuje zatrjevanja o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, lahko izpodbil takšno zakonsko domnevo, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je določil takšno dokazno pravilo ravno zaradi zaupanja v nosilce javnih pooblastil, ki je bilo izkustveno potrjeno.
Notranje razmerje med pooblaščencem in stranko lahko sodišče upošteva le toliko, kolikor se odraža v zunanjem svetu. Za to zunanjo manifestacijo pa sta zadolžena pooblaščenec in stranka.
Domet 86. člena ZZVZZ ni uravnavati odškodninsko odgovornost v primeru delovnih nezgod. Krivda po prvem odstavku 86. člena ZZVZZ se ne presoja v razmerju med Zavodom in zavarovancem, pri katerem je nastopila okvara zdravja ali smrt, pač pa med povzročiteljem okvare zdravja ali smrti zavarovanca in zavarovancem.
Samozaposlena oseba v primeru, če zboli ali umre ali se pri delu, ki ga opravlja, poškoduje, Zavodu ob pogojih, ki jih določa prvi odstavek 87. člena ZZVZZ, ne odgovarja za škodo kot delodajalec. Za škodo bi samostojni podjetnik Zavodu odgovarjal, če bi se poškodoval pri njem zaposleni delavec.
Med strankama je bilo nesporno, da je toženka napako odpravila tako, da je objekt v projektu ustrezal zahtevam Odloka, vseboval je pritličje, prvo nadstropje in mansardo. S tem načinom odprave napake, ki je v domeni projektanta, pa je imela popravljena projektna dokumentacija značilnost izpolnitve naročila. Okoliščina, da se toženka s takšnim načinom poprave ni strinjala, ni odločilna.
ugotovitev nezatrjevanega dejstva – izpovedba priče – načelo kontradiktornosti
V kolikor sodišče ugotovi s strani strank nenavajano dejstvo, s tem nasprotni stranki odvzame pravico, da se o tem dejstvu izjavi, kar je kršitev načela kontradiktornosti postopka iz 5. člena ZPP in temu posledično absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj – vlaganja v solastno nepremičnino – neuresničena pravna podlaga – zapadlost terjatve - čas prehoda koristi - dovoljena pritožbena novota - materialno procesno vodstvo
Presoja o tem, kdaj je prišlo do prehoda koristi v primeru vlaganj, je odvisna tudi od razlogov za nastanek prikrajšanja oziroma od tega, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega so bila vlaganja izvedena. Gre za primere, ko nekdo nekaj stori ali da v pričakovanju nasprotne izpolnitve, ki je izostala, ali zaradi izpolnitve nekega cilja, ki se ni uresničil.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE
VSL0078825
SZ člen 117, 117/1, 117/5, 123. SPZ člen 154.
sklenitev prodajne pogodbe za bremen prosto stanovanje - stanovanjska pravica - zahteva za odkup po določbah SZ - pravočasnost uveljavljana pravice do odkupa - zastaranje - kontrahirna dolžnost - prenehanje hipoteke
Drži, da sodba učinkuje le med pravdnima strankama. Zmotno pa je naziranje, da je zaradi (po vložitvi nasprotne nasprotne tožbe) ustanovljenih hipotek v korist tretje osebe sodba neizvršljiva. Zavezuje le pravdni stranki. Na tožnici je obveznost, da zagotovi toženki nakup bremen prostega stanovanja. Torej je na njej (tudi) obveznost, da predhodno na stanovanju, ki je predmet te pravde, izposluje prenehanje hipotek na enega od načinov iz 154. člena SPZ.
SZ v 123. členu določil prekluzivni dveletni rok za uveljavljanje pravice do nakupa stanovanja z zakonsko določenimi popusti. Ne gre za rok za vložitev tožbe, pač pa za rok za vložitev zahteve za prodajo stanovanja po 117. členu SZ. Če je zahteva postavljena pravočasno (pred 19. 10. 1993 – dve leti po uveljavitvi SZ), je mogoče vložiti tožbo v splošnem zastaralnem roku
Če lastnik stanovanja neutemeljeno odkloni sklenitev pogodbe in jo upravičenec uveljavlja v pravdi, slednji zaradi tega ne sme biti prikrajšan. To se lahko zagotovi le s tem, da kupi stanovanje pod pogoji, ki bi veljali, če zavezanec za prodajo z izpolnitvijo obveznosti ne bi odlašal.
vračunanje daril - odpoved dedovanju - nujni delež - razpoložljivi del zapuščine
Če se je obdarjenec, ki bi sicer prišel v poštev kot dedič, odpovedal dedovanju, sporov z njim (glede darila) ni več mogoče reševati v zapuščinskem postopku in le-tega zato ni mogoče prekinjati.
pravdni stroški – potrebni stroški – odvetniška tarifa – nagrada za postopek – oprava dejanja
Za odmero nagrade po tarifni številki 3100 OT ni pomembno, ali je stranka že vložila kakšno vlogo oziroma opravila navzven zaznavno dejanje, saj pravica do nagrade nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.