vročilnica - nepravilno izpolnjena vročilnica - poizvednica - opombe - vabilo na glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem – zavrnitev dokaznih predlogov – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče je dobilo odgovor, da je bila pošiljka vročena 9.10.2013 z opombo, da podpisa ni možno pridobiti, in reklamirano vročilnico, na kateri je napisan dan prejema, podpisa prejemnika pa ni, pač pa opomba vročevalca: „Podpisa ni možno pridobiti“ , brez navedbe zakaj. Opisana vročilnica ne dokazuje prejema vabila na glavno obravnavo, saj ni izpolnjena kot bi morala biti.
Sodišču ni treba izvajati predvsem dokazov, ki so: a) nepotrebni, ker je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri zadnjem razlogu je potrebna posebna previdnost. Ne sme se namreč pretvoriti v t.i. vnaprejšnjo dokazno oceno.
obseg zapuščine - lastništvo nepremičnin - zemljiškoknjižni podatki
Ker prvostopenjsko sodišče kljub opravljenim poizvedbam o morebitnem lastništvu pokojnega na nepremičnini ni ugotovilo, da bi spadalo v zapuščino po pokojnem tudi stanovanje, na njem ni mogoče dedovanje.
primarni zahtevek - podredni zahtevek - načelo dispozitivnosti - poskusno delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je po vsebini obravnavalo in odločilo o primarnem tožbenem zahtevku, ki mu je delno ugodilo, v preostalem pa ga je zavrnilo. Poleg tega je v celoti zavrnilo podredni tožbeni zahtevek. Vendar sodišče prve stopnje ni pravilno postopalo, saj bi skladno z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP lahko odločilo o podrednem tožbenem zahtevku šele v primeru, če bi prej v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Podredni oziroma eventuelni zahtevek je namreč postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Če sodišče kljub odločitvi o primarnemu tožbenemu zahtevku v izreku odloči še o eventuelnem tožbenem zahtevku, gre za kršitev načela dispozitivnosti. Vendar pritožbeno sodišče v konkretnem primeru v odločitev o zavrnitvi podrednega tožbenega zahtevka ni poseglo, saj se tožnik zoper takšno odločitev ni pritožil.
Sodišče prve stopnje je imelo podlago za odločitev, da je bila pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena za nedoločen čas. Tožnik se je na takšen zahtevek skliceval v tožbi, ko je v okviru primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, nadalje reparacijskega, reintegracijskega in stroškovnega zahtevka, zahteval tudi ugotovitev, da se ugotovi, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Pri takšnem zahtevku gre za samostojen zahtevek, ki ne vpliva na obravnavanje zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi, pri kateri gre za drugačen pravni institut, kot to predstavlja transformacija delovnega razmerja.
Pritožba se sklicuje na situacijo, da bo zaradi odločitve o transformacije pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas med strankama delovno razmerje še naprej trajalo. Vendar to ne drži, saj je bila ta pogodba zaradi tožnikovega neuspešnega poskusnega dela po 6 mesecih izvrševanja zakonito odpovedana. Takšna odločitev sodišča prve stopnje in v tej zvezi tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za reintegracijo tožnika pa je postala pravnomočna, saj se tožnik zoper odločitev ni pritožil, zato sedaj nima možnosti, da bi se (kljub temu, da je uspel s transformacijo pogodbe v nedoločen čas) lahko vrnil nazaj na delo k toženi stranki.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – sklenitev pogodbe – plačilo provizije - prevara
Pritožnica z zatrjevanimi okoliščinami sklenitve pisne posredniške pogodbe in njenimi trditvami o tožničini prevari toženke pri sklenitvi te pogodbe, ne more uspeti, saj razveljavitve te pogodbe v prvostopenjskem postopku ni uveljavljala skladno s prvim odstavkom 49. člena OZ. Prvostopenjsko sodišče je zato pogodbo pravilno presojalo kot pravno veljavno, ne da bi se spuščalo v presojo obstoja prevare ob sklepanju te pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075766
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 21, 26, 26/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3.
izvršilni naslov - notarski zapis - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - pogojna obveznost - nedoločljiv pogoj - pogodbena kazen - izterjava pogodbene kazni - načelo formalne legalitete
Sodišče lahko izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja, dovoli le, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je pogoj nastopil.
Če je pogoj za izterjavo pogodbene kazni nedoločno opredeljen, je onemogočena presoja njegove (ne)uresničitve, posledično pa tudi ugotovitev morebitnega nastopa njegove posledice (obveznosti plačila pogodbene kazni). Notarski zapis, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo, v takem primeru ni primeren izvršilni naslov za izterjavo pogojno dogovorjene pogodbene kazni.
Domet 86. člena ZZVZZ ni uravnavati odškodninsko odgovornost v primeru delovnih nezgod. Krivda po prvem odstavku 86. člena ZZVZZ se ne presoja v razmerju med Zavodom in zavarovancem, pri katerem je nastopila okvara zdravja ali smrt, pač pa med povzročiteljem okvare zdravja ali smrti zavarovanca in zavarovancem.
Samozaposlena oseba v primeru, če zboli ali umre ali se pri delu, ki ga opravlja, poškoduje, Zavodu ob pogojih, ki jih določa prvi odstavek 87. člena ZZVZZ, ne odgovarja za škodo kot delodajalec. Za škodo bi samostojni podjetnik Zavodu odgovarjal, če bi se poškodoval pri njem zaposleni delavec.
znižanje preživnine - znatno spremenjene okoliščine
Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi upoštevanje vsake spremembe in ne zgolj bistvene pomenilo kontinuirano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje. Razmere, od katerih je odvisna določitev preživnine, se namreč stalno spreminjajo.
gradbena pogodba - odprava napak - grajanje napak - pogodbena garancija - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavajanje
Tudi v primeru, če se napake uveljavljajo na podlagi pogodbene garancije, velja prekluzivni rok za vložitev tožbe eno leto od grajanja napake. Z vložitvijo tožbe v obveznem roku se namreč negotovost glede reševanja spornega razmerja konča.
Če zaradi konkretnega ravnanja izvajalca (izrecne izjave, da k odpravi ne bo pristopil na zahtevani način) naročnik nima več razlogov za utemeljeno sklepanje, da bo ta napako odpravil, o zavajanju ni več mogoče govoriti in začne teči prekluzivni rok za vložitev tožbe.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078873
ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR člen 130. ZPP člen 188.
upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sporazum o preživnini - izjava o umiku - vsebina izjave o umiku predloga
Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.
O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – pridobljena zastavna pravica – odsvojitev premičnine pred uvedbo stečaja
Ker je tožeča stranka vozilo, ki je predmet uveljavljane ločitvene pravice po 19. členu ZFPPIPP, prodala V. d. o. o. in da mu ga je izročila tudi v posest
, lastninska pravica na premičnini pa se pridobi z izročitvijo v posest pridobitelja (60. člen SPZ), pri čemer prodaja zastavljene premičnine ne pomeni prenehanja zastavne pravice na premičnini, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pravica
tožene stranke do plačila njene terjatve do tožeče stranke v višini 8.828,11 EUR s pp iz osebnega vozila C. B. b. ..., reg št. ... ID št. ... pred plačilom terjatev drugih upnikov tožeče stranke iz tega premoženja v stečajnem postopku nad tožečo stranko, ne obstaja.
Ker vozila, ki je predmet pravde ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi, je kljub temu, da je na vozilu tožena stranka veljavno pridobila zastavno pravico s sklepom o izvršbi, prenehala ločitvena pravica tožene stranke, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3, 90/4, 109. ZZZPB člen 19.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi VDSS uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev za delovno mesto, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje (ali višje) strokovne izobrazbe.
V primeru, ko je delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, za katero je bila alternativno določena več stopenj nižja strokovna izobrazba (poleg stopnje strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi), je potrebno pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določeno za ponujeno zaposlitev, s stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve stopnji (ali celo za več stopenj) nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delo delavca, je ponujena zaposlitev neustrezna. Zaposlitev, v zvezi s katero se zahteva alternativno za več kot ena stopnjo nižja strokovna izobrazba, je zato neustrezno zaposlitev, saj bi drugačna razlaga člena 90/3 ZDR pomenila razlago, ki bi bila izrazita v škodo delavcev (že zaradi posledic odklonitve ustrezne zaposlitve, pa tudi zato, ker bi drugačna razlaga pojma ustrezne zaposlitve omogočala delodajalcem, da bi z določitvijo več alternativno določenih stopenj strokovne izobrazbe za določeno delovno mesto lahko obšli namen člena 90/3 ZDR, ki se nanaša na ustreznost zaposlitve).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079896
ZOR člen 185, 186, 189, 189/2.
povrnitev premoženjske škode – zapadlost odškodninske obveznosti – nečista denarna terjatev – zakonske zamudne obresti– compensatio lucri cum damno – vračunavanje koristi – obogatitev – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Pri premoženjski škodi, ki še ni bila odpravljena, ne gre za čisto denarno terjatev, zato je treba upoštevati cene na dan izdelave izvedenskega mnenja, zakonske zamudne obresti pa priznati od 1. 1. 2002 dalje.
V obravnavani zadevi ni bilo podlage za uporabo pravila compensatio lucri cum damno in vračunavanje koristi, ki naj bi jih imel tožnik zaradi škodnega dogodka. Dejstvo, da je tožnik nekatere poškodovane stvari uporabljal še 18 let in da je bil njegov delež na hiši skupaj s poškodovanimi stvarmi prodan na javni dražbi, ne predstavlja njegove obogatitve.
sodni depozit – vročitev odgovora na predlog za položitev sodnega depozita – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave
Sodišče predlagatelju ni vročilo odgovora na predlog za položitev sodnega depozita, čeprav je prav na trditve iz te vloge in na k njej predložene dokaze oprlo svojo odločitev. S tem je predlagatelju odvzelo možnost, da bi se o njih izjavil, kar predstavlja kršitev pravice do kontradiktornega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080420
OZ člen 275. ZPP člen 285.
zakonska subrogacija - materialno procesno vodstvo
Tudi v primeru zakonske subrogacije bi morala tožeča stranka, glede na ugovore tožene stranke, dokazati, da je bil poškodovanec njen zavarovanec in da je torej utemeljeno plačala zatrjevani znesek.
OZ člen 649. Posebne gradbene uzance (1977) člen 58, 63.
gradbena pogodba - plačilo na podlagi situacij - začasne situacije - končna situacija - gradbene uzance
Tožeča stranka terja plačilo za opravljena dela po gradbeni pogodbi, in sicer na podlagi treh še neplačanih začasnih situacij. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka so zato pomembna tista pogodbena določila, ki urejajo plačilno obveznost tožene stranke na podlagi začasnih situacij in ne na podlagi končnega obračuna, s katerim se po zaključku gradbenih del uredijo vsa še odprta vprašanja med pogodbenima strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0078823
OZ člen 158, 964, 964/1, 965, 965/1. ZPP člen 11, 304, 304/1.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - disciplinski ukrep - denarna kazen - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo - beneficiar - direktna tožba - povrnitev škode - odgovornost zavarovanca - odgovornost imetnika živali
Če kdo, ki se udeležuje postopka, žali sodišče ali druge udeležence postopka, ga sodnik med drugim lahko tudi kaznuje z denarno kaznijo. Gre za disciplinski ukrep, ki je namenjen zagotavljanju nemotenega poteka obravnave in postopka, ne pa za ukrep, ki bi bil namenjen zaščiti integritete oziroma osebnih pravic udeleženca postopka, ki je osebno prizadet zaradi nedostojnega obnašanja kršitelja.
Sodišče o ukrepih in sankcijah po 304. členu ZPP odloča po uradni dolžnosti in na morebitne predloge strank v tej smeri ni vezano.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo zavarovalnica odgovarja za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, vendar največ do zneska njene obveznosti . To pomeni, da mora zavarovalnica povrniti oškodovancu škodo, vendar le, če je zavarovanec – povzročitelj škode – zanjo odgovoren.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080390
OZ člen 83. ZMZPP člen 29, 48, 48/1, 52.
ugovor pristojnosti – spor z mednarodnim elementom – dogovor o izključni pristojnosti – razlaga pogodb
Pravdni stranki se kot pogodbeni stranki nista dogovorili le za izključno pristojnost izraelskega sodišča, pač pa v zvezi z neizpolnitvijo pogodbe s strani tožene stranke, kar je primer v obravnavani pravdi, za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZPIZ-2 člen 329. ZZRZI člen 37, 40, 40/1, 40/4. ZDR člen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalidnost - delovni invalid - komisija
V konkretnem primeru je Komisija podala mnenje, da tožena stranka kot delodajalec tožnici kot delovni invalidki, ki zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu čistilke z omejitvami, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe po določbi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ni utemeljen.
Med strankama je bilo nesporno, da je toženka napako odpravila tako, da je objekt v projektu ustrezal zahtevam Odloka, vseboval je pritličje, prvo nadstropje in mansardo. S tem načinom odprave napake, ki je v domeni projektanta, pa je imela popravljena projektna dokumentacija značilnost izpolnitve naročila. Okoliščina, da se toženka s takšnim načinom poprave ni strinjala, ni odločilna.
ugotovitev nezatrjevanega dejstva – izpovedba priče – načelo kontradiktornosti
V kolikor sodišče ugotovi s strani strank nenavajano dejstvo, s tem nasprotni stranki odvzame pravico, da se o tem dejstvu izjavi, kar je kršitev načela kontradiktornosti postopka iz 5. člena ZPP in temu posledično absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.