OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080820
ZZasV člen 2, 2/2, 3, 16. ZPP člen 214, 214/2.
neprerekana dejstva – zasebno varovanje – licenca za opravljanje dejavnosti – povabilo k oddaji ponudb – protipravnost ravnanja države
Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco. Namen podelitve licence s področja varovanja je zaščita javnega interesa, ki se kaže v varovanju javnega reda, javne varnosti, varstvu naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost, zato je pomembno, da to dejavnost opravljajo strokovno usposobljene osebe, varnostno preverjene in brez varnostnih zadržkov. Osebe, ki nimajo licence in ne izpolnjujejo pogojev, določenih v ZZasV namreč predstavljajo večje tveganje za varnost naročnika.
Dokaz s podizvajalsko pogodbo je tožeča stranka umaknila, sodba je ni upoštevala. Izvedenec S. K. se je v mnenju sicer oprl (tudi) nanjo, česar pa sodba ni upoštevala. Očitno neutemeljen je zato tudi očitek, da upoštevanje pogodbe v izvedenskem mnenju predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
Tožniki so s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi nezakonitost sklica skupščine tožene stranke, uveljavljali le ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Takšna ugotovitvena tožba ni dopustna.
Splošni interes tožnikov za poslovanje toženke v interesu vseh avtorjev ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Korist tožnikov mora biti pravna in se mora odražati v sferi njihovih pravic oziroma pravnih razmerij. Tudi trditev, da nezakonito sklicana skupščina ne bi smela odločati o pravicah avtorjev, ne izkazuje pravnega interesa tožnikov. S trditvijo, da so sklepi nezakonito sklicane skupščine nični, pravni interes za ugotovitveno tožbo še ne more biti izkazan. Tožniki bi morali pojasniti, v čem sklepi skupščine ogrožajo njihov pravni položaj oziroma v čem se kaže njihova negotovost glede njihovih pravnih položajev (razmerij).
Že iz same naslovitve vloge in njene vsebine izhaja, da se ta ne nanaša na zavarovanje denarne terjatve, ki je sporni predmet v tem gospodarskem sporu, ampak, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka. Stvarno pristojno za odločanje o takšnem predlogu je okrajno sodišče.
Tožnica se je znašla v dokazni stiski (glede dokazovanja nepristnosti podpisa na pooblastilu za podpis sporne prodajne pogodbe) šele potem, ko se je brez njene krivde izjalovil dokaz z izvedencem (ta je namreč ugotovil, da analiza podpisa zaradi razkroja ni mogoča). Poleg tega je dvom o okoliščinah nastanka pooblastila izzval tudi sam toženec ob zaslišanju (ko je o kraju overovitve podpisa izpovedoval drugače, kot izhaja iz overovitvenega žiga). Poizvedbe, ki jih je naknadno predlagala tožnica, je zato treba šteti kot pravočasne in torej predstavljajo dopustno novoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079299
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 328.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – trditveno in dokazno breme – izrek sodbe – popravni sklep - napačen stroškovnik
Pristavek, da dedinja za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine podedovanega premoženja, v izrek izpodbijane sodbe ne sodi. Takšen pristavek tudi ničesar ne spremeni.
Mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar. V konkretnem primeru tudi niso podane nobene posebne lastnosti ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil utemeljen zaključek, da so tla v okolici vodometa nevarna stvar. Površina omogoča varno hojo ob normalni skrbi za vzdrževanje vodometa in njegove okolice. Če je povečana nevarnost posledica opustitve dolžne skrbnosti pri vzdrževanju in čiščenju tal, je podlaga odgovornosti lahko le krivdna in ne objektivna.
Soglasje volj obeh pravdnih strank, da se spornega zneska ne odšteje od opravljenih in obračunanih del in da je šlo zgolj za računsko pomoto pri obračunu del, je nesporno. Pritožnica zato utemeljeno oporeka uporabi 82. in 83. člena OZ pri interpretaciji volje pravdnih strank ob sestavi in podpisu končne situacije. Navedena interpretacijska pravila se namreč uporabljajo le, kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti volje strank.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065099
ZKZ člen 17, 17/1, 22. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 309, 309/1.
poskus sodne poravnave – promet s kmetijskimi zemljišči – nedovoljeno razpolaganje
Če je predmet sodne poravnave kmetijsko zemljišče, morajo biti pri njenem sklepanju spoštovane obvezne zakonske določbe o (predhodnem) upravnem postopku, ki je predpisan za promet s kmetijskimi zemljišči (odobritev pravnega posla, zavrnitev odobritve pravnega posla, izdaja potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna ali zavrnitev takega potrdila, če ne gre za primere, ko se izda – 22. člen ZKZ).
zahtevek na prepoved vznemirjanja – prepovedana imisija – hrup – odločilna dejstva – upravna določitev meja hrupa
Ob odločanju o zahtevku na prepoved vznemirjanja z imisijami, mora sodišče ugotavljati: 1. kakšna sta narava in namen nepremičnin tožnikov, 2. kakšna je glede na krajevne razmere običajna uporaba teh, 3. ali sporna dejavnost tožencev uporabo nepremičnin tožnikov otežkoča preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na, krajevne razmere običajna ali ne, pa tudi, 4. ali dejavnost tožencev tožnikom povzroča znatnejšo škodo.
Upravna določitev meja hrupa v Prostorskem redu in Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju o zgoraj naštetih odločilnih dejstvih ne povesta ničesar.
Določbo 75. člena SPZ je treba razumeti tako, da govori o povprečnem prebivalcu zemljišča glede na naravo in namen zemljišča. Izhajati pa je treba iz izhodišča, da je treba trpeti tudi bistvene indirektne imisije, če so krajevno običajne, saj se mora vsakdo prilagoditi značilnostim prostora, kjer živi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079901
OZ člen 171, 174, 179. ZPP člen 216, 216/2.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – skaženost – deljena odgovornost – prosti preudarek
Tožnik, ki je bil udeležen v prometni nesreči kot kolesar, ni nosil zaščitne čelade, ki bi ublažila udarec v glavo tako, da bi bile posledice blažje oziroma jih sploh ne bi bilo, s čemer je sam prispeval k obsegu škode v 10%.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, kakšna je bila tožnikova pridobitna sposobnost pred škodnim dogodkom in opraviti oceno o normalnem teku stvari (ne gre le za oceno oškodovančevih aspiracij, hotenj ali želja, ampak tudi za oceno realnih (z)možnosti). Tožbenemu zahtevku iz naslova izgubljenega zaslužka bi lahko ugodilo le, če bi ugotovilo, da bi po normalnem teku stvari prišlo do napredovanja oziroma celo do nove (bolj donosne) tožnikove zaposlitve.
Rok za vložitev izbrisne tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZZK je drugače kot ZZK-1 omogočal izbrisno tožbo tudi zoper dobrovernega pridobitelja. Zatrjevanje slabe vere drugo toženca zato v tem primeru ni eden od elementov, ki so potrebni za sklepčnost izbrisne tožbe. Razlikovanje med neposredno pridobitvijo in pridobitvijo tretjih dobrovernih oseb je pomembno le zaradi različnih prekluzivnih rokov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003779
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202č, 207, 207/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - seštevek kazenskih točk
Kazenske točke se pri ugotavljanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja seštevajo le, v kolikor se nanašajo na isto vozniško dovoljenje.
uveljavljanje več zahtevkov v tožbi – eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Prav v zvezi z neutemeljenim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, v zvezi s katero je tekel ugovorni in pritožbeni postopek, v katerem nazadnje ni uspela. Sodišče pa je ugodilo podrednemu zahtevku. O stroških je zato treba odločiti v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP.
Ker v ponovljenem upravnem postopku (še) ni bila izdana takšna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena, ni izpolnjena predpostavka iz tretje alineje četrtega odstavka 243. člena ZZK-1C.
zavrženje tožbe – litispendenca – zapuščinski postopek – spor o obsegu zapuščine – pozneje najdeno premoženje - realna subrogacija
Od odločitve v zapuščinskem postopku je odvisna odločitev o izplačilu denarnega zneska. Takšno stanje narekuje zavrženje tožbe. Med istima strankama namreč že poteka sodni postopek, ki zasleduje ureditev istega razmerja. Dejstvo, da gre na eni strani za pravdo, na drugi strani pa za zapuščinski postopek, na pravilnost takšnega zaključka ne vpliva.
Iz zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku izhaja, da bi sodišče moralo zaslišati obe predlagani priči, ker je s tem, ko je upoštevaje izpovedbo priče, predlagane s strani tožeče stranke, napravilo zaključke o obstoju dogovora za opravo prevozov in o višini dogovorjene cene, toženi stranki odvzelo možnost dokazati nasprotno (tožena stranka je namreč dokaz predlagala tudi in predvsem v zvezi z višino dogovorjene cene).
Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti (ali očitne neprimernosti) predlaganega dokaza. Zgolj pavšalna navedba sodišča prve stopnje, da ostalih predlaganih dokazov spričo listinskih dokazil ni potrebno izvesti, ne zadošča.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – domneva insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – blokada transakcijskega računa
Pritožnik bi moral dokazati, da je dolžnik kljub izkazani blokadi transakcijskega računa (glede na način poravnavanja obveznosti, kot ga zatrjuje), v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.
MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072167
OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije – zdravniška napaka – medicinski zaplet - pravni standard vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja – dokazno breme - izvedensko mnenje - zahteva za izločitev
Pri zdravniški napaki gre za kršitev dolžnega skrbnega ravnanja. Do medicinskega zapleta pa lahko pride med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in torej v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo, vendar se pojavlja redko, naključno in ga ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta ni odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije.
Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je bilo na toženkah dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja. Toženki bi morali dokazati, da prva toženka ni ravnala nestrokovno - da ogled placente ni bil pomanjkljiv, da je ob prvih znakih okužbe storila vse potrebno, kar zdravljenje takšne okužbe zahteva, da do predrtja maternice ni prišlo.
SPZ člen 210, 212. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 311, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo služnosti – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo lastninske pravice – stanje ob zaključku glavne obravnave
Varstvo služnostne pravice je mogoče zahtevati le zaradi neutemeljenih posegov na služeči nepremičnini, za morebitne neutemeljene posege na gospodujočem zemljišču pa je na voljo varstvo iz naslova lastninske pravice.