MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072167
OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije – zdravniška napaka – medicinski zaplet - pravni standard vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja – dokazno breme - izvedensko mnenje - zahteva za izločitev
Pri zdravniški napaki gre za kršitev dolžnega skrbnega ravnanja. Do medicinskega zapleta pa lahko pride med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in torej v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo, vendar se pojavlja redko, naključno in ga ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta ni odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije.
Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je bilo na toženkah dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja. Toženki bi morali dokazati, da prva toženka ni ravnala nestrokovno - da ogled placente ni bil pomanjkljiv, da je ob prvih znakih okužbe storila vse potrebno, kar zdravljenje takšne okužbe zahteva, da do predrtja maternice ni prišlo.
SPZ člen 210, 212. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 311, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo služnosti – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo lastninske pravice – stanje ob zaključku glavne obravnave
Varstvo služnostne pravice je mogoče zahtevati le zaradi neutemeljenih posegov na služeči nepremičnini, za morebitne neutemeljene posege na gospodujočem zemljišču pa je na voljo varstvo iz naslova lastninske pravice.
prepovedana imisija – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - sklepčnost tožbenega zahtevka – določen zahtevek
Tožeča stranka ni upravičena do pravnega varstva pred imisijo s svojim zahtevkom, da se ji dopusti zamenjava diletacije in estrihov s ciljem preprečitve zatrjevane imisije. Poleg tega ta del tožbenega zahtevka tudi ni pravilen. Izbira zaščitnih ukrepov je namreč prepuščena zatrjevanemu motilcu.
Povsem določen zahtevek je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče čezmerne imisije preprečiti le na en način. Sicer mora tožbeni zahtevek obsegati stanje, kakršno mora biti doseženo, ne pa da tožeča stranka v tožbenem zahtevku navede način ravnanja.
Tožniki so s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi nezakonitost sklica skupščine tožene stranke, uveljavljali le ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Takšna ugotovitvena tožba ni dopustna.
Splošni interes tožnikov za poslovanje toženke v interesu vseh avtorjev ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Korist tožnikov mora biti pravna in se mora odražati v sferi njihovih pravic oziroma pravnih razmerij. Tudi trditev, da nezakonito sklicana skupščina ne bi smela odločati o pravicah avtorjev, ne izkazuje pravnega interesa tožnikov. S trditvijo, da so sklepi nezakonito sklicane skupščine nični, pravni interes za ugotovitveno tožbo še ne more biti izkazan. Tožniki bi morali pojasniti, v čem sklepi skupščine ogrožajo njihov pravni položaj oziroma v čem se kaže njihova negotovost glede njihovih pravnih položajev (razmerij).
Že iz same naslovitve vloge in njene vsebine izhaja, da se ta ne nanaša na zavarovanje denarne terjatve, ki je sporni predmet v tem gospodarskem sporu, ampak, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka. Stvarno pristojno za odločanje o takšnem predlogu je okrajno sodišče.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – imisija – krajevno običajne razmere – priposestvovanje služnosti
Določba 99. člena SPZ daje lastniku varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Ni potrebno, da bi bilo vznemirjanje takšne narave, da bi mu oteževalo uporabo njegove nepremičnine preko običajnih krajevnih razmer in mu povzročalo znatnejšo škodo.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – valorizacija plačanega dela odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizirani del odškodnine je treba upoštevati bodisi na račun celotne odškodnine za nepremoženjsko škodo bodisi pri odškodnini za vsako od oblik škode, za katero je toženka že plačala odškodnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080820
ZZasV člen 2, 2/2, 3, 16. ZPP člen 214, 214/2.
neprerekana dejstva – zasebno varovanje – licenca za opravljanje dejavnosti – povabilo k oddaji ponudb – protipravnost ravnanja države
Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco. Namen podelitve licence s področja varovanja je zaščita javnega interesa, ki se kaže v varovanju javnega reda, javne varnosti, varstvu naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost, zato je pomembno, da to dejavnost opravljajo strokovno usposobljene osebe, varnostno preverjene in brez varnostnih zadržkov. Osebe, ki nimajo licence in ne izpolnjujejo pogojev, določenih v ZZasV namreč predstavljajo večje tveganje za varnost naročnika.
Ker je predlagateljica trditveno podlago (in s tem smiselno predlog) glede ugotavljanja, da naj bi bilo sporno zemljišče (po določbah ZVEtL) pripadajoče, postavila že v tem postopku, ni nobenega utemeljenega razloga, da bi morala (kot se da to razbrati iz obrazložitve izpodbijane odločitve) v zvezi s tem sprožiti nov postopek. Sodišče prve stopnje je dolžno že v tem postopku (katerega namen je ravno ureditev stvarno-pravnih razmerij v zvezi s spornim zemljiščem) obravnavati trditve (predlog), ki jih je predlagateljica v tej smeri podala.
zahtevek na prepoved vznemirjanja – prepovedana imisija – hrup – odločilna dejstva – upravna določitev meja hrupa
Ob odločanju o zahtevku na prepoved vznemirjanja z imisijami, mora sodišče ugotavljati: 1. kakšna sta narava in namen nepremičnin tožnikov, 2. kakšna je glede na krajevne razmere običajna uporaba teh, 3. ali sporna dejavnost tožencev uporabo nepremičnin tožnikov otežkoča preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na, krajevne razmere običajna ali ne, pa tudi, 4. ali dejavnost tožencev tožnikom povzroča znatnejšo škodo.
Upravna določitev meja hrupa v Prostorskem redu in Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju o zgoraj naštetih odločilnih dejstvih ne povesta ničesar.
Določbo 75. člena SPZ je treba razumeti tako, da govori o povprečnem prebivalcu zemljišča glede na naravo in namen zemljišča. Izhajati pa je treba iz izhodišča, da je treba trpeti tudi bistvene indirektne imisije, če so krajevno običajne, saj se mora vsakdo prilagoditi značilnostim prostora, kjer živi.
Tožnica se je znašla v dokazni stiski (glede dokazovanja nepristnosti podpisa na pooblastilu za podpis sporne prodajne pogodbe) šele potem, ko se je brez njene krivde izjalovil dokaz z izvedencem (ta je namreč ugotovil, da analiza podpisa zaradi razkroja ni mogoča). Poleg tega je dvom o okoliščinah nastanka pooblastila izzval tudi sam toženec ob zaslišanju (ko je o kraju overovitve podpisa izpovedoval drugače, kot izhaja iz overovitvenega žiga). Poizvedbe, ki jih je naknadno predlagala tožnica, je zato treba šteti kot pravočasne in torej predstavljajo dopustno novoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079299
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 328.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – trditveno in dokazno breme – izrek sodbe – popravni sklep - napačen stroškovnik
Pristavek, da dedinja za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine podedovanega premoženja, v izrek izpodbijane sodbe ne sodi. Takšen pristavek tudi ničesar ne spremeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065111
OZ člen 190, 199, 202, 275. SZ člen 31. ZPP člen 7, 212, 285.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe – ključ delitve stroškov – trditveno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev – poslovodstvo brez naročila – pravice poslovodje brez naročila – pogoj nujnosti in neodložljivosti – subrogacija po zakonu – razpravno načelo
Tisto, kar je bistveno za zavrnitev zahtevka iz katerekoli pravne podlage ter tako tudi iz naslova subrogacije in neopravičene obogatitve, je, da je ključ delitve stroškov v procesnem gradivu tožeče stranke popolnoma nepregleden. Enako velja glede delitve konkretno založenih zneskov po posameznih etažnih lastnikih. Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožeči stranki breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
Rok za vložitev izbrisne tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZZK je drugače kot ZZK-1 omogočal izbrisno tožbo tudi zoper dobrovernega pridobitelja. Zatrjevanje slabe vere drugo toženca zato v tem primeru ni eden od elementov, ki so potrebni za sklepčnost izbrisne tožbe. Razlikovanje med neposredno pridobitvijo in pridobitvijo tretjih dobrovernih oseb je pomembno le zaradi različnih prekluzivnih rokov.
Soglasje volj obeh pravdnih strank, da se spornega zneska ne odšteje od opravljenih in obračunanih del in da je šlo zgolj za računsko pomoto pri obračunu del, je nesporno. Pritožnica zato utemeljeno oporeka uporabi 82. in 83. člena OZ pri interpretaciji volje pravdnih strank ob sestavi in podpisu končne situacije. Navedena interpretacijska pravila se namreč uporabljajo le, kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti volje strank.
robotska operacija raka prostate - storitev v višjem oziroma drugačnem standardu - doplačilo za delež vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja
Po določbi 252. člena Pravil izvajalec in dobavitelj ne smeta zavarovani osebi zaračunati nikakršnih doplačil za delež vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja, kar zadeva vrsto storitev, njihov standard, trajnostno dobo in podobno (prvi odstavek). Izvajalec lahko zahteva plačilo ali doplačilo, kadar zavarovana oseba zahteva ali predhodno soglaša, da se storitev uveljavi v višjem oziroma drugačnem standardu za: razliko v ceni storitve izvajalca, kadar je ta na podlagi pogodbe z zavodom višja od cenovnega standarda zanjo.
Navedeno določilo pomeni, da bi smela tožena stranka zahtevati doplačilo le v primeru, če bi ceno za višji ali drugačni standard imela pogodbeno dogovorjeno s tožečo stranko, vendar ni sporno, da med strankama takšna cena ni bila dogovorjena in da je tožena stranka sama določila doplačilo za robotsko operacijo raka prostate zgolj s svojim sklepom in s tem štela, da gre pri robotski operaciji za storitev v višjem oziroma drugačnem standardu.
Pritožbeno sodišče glede na definicijo 45. člena Dogovora kdaj gre za kršenje pravic zavarovanih oseb ugotavlja, da Dogovor šteje, da gre za takšno kršitev, če se pravice zavarovanih oseb kršijo s ciljem pridobitništva.
Tožeča stranka bi po mnenju pritožbenega sodišča morala zatrjevati in dokazati vse elemente očitane pogodbene kršitve, torej tudi cilj tožene stranke, ki se kaže v pridobitništvu.
Pri pridobitništvu gre za pravni standard, ki ga sodišče ugotavlja na podlagi trditev strank in torej posledično za materialno pravo, izvedeno na podlagi teh trditev.
Načeloma drži, da otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Ker pa je v konkretnem primeru premoženjsko stanje preživninskih zavezancev izredno slabo (oba starša sta brez zaposlitve), mora otroški dodatek predstavljati korektiv slabega premoženjskega stanja staršev in ga je zato pri odmeri preživnine potrebno upoštevati.
Ker v ponovljenem upravnem postopku (še) ni bila izdana takšna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena, ni izpolnjena predpostavka iz tretje alineje četrtega odstavka 243. člena ZZK-1C.
Maksimalna hipoteka varuje popolno poplačilo dolga, le znesek terjatve, ki preseže najvišji znesek, je v danem trenutku brez hipotekarnega jamstva. Zaradi delnih plačil upniku ni treba zmanjšati obsega zastave, kar pomeni, da je terjatev, ko se vrne v okvir vpisanega najvišjega zneska, znova zavarovana z maksimalno hipoteko.