neupravičena uporaba nepremičnine – neupravičena obogatitev – uporabnina
Imetnik stvari lahko, ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od tistega, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Korist toženca v tem primeru predstavlja brezplačna uporaba stvari, prikrajšanje tožnice pa je podano v odsotnosti koristi, ki jo lahko prinaša uporaba te stvari.
ZD člen 123, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1, 213/5. ZZZDR člen 52, 52/2, 53, 59, 59/1. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – spor o dejstvih – spor o uporabi prava – institut skupnega premoženja – podatki zemljiške knjige – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravne posledice pogodbe – razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja – stranke pogodbe – strinjanje zakonca z razpolaganjem – manj verjetna pravica
Ob tem, ko ni sporno, da (je) nepremičnina predstavlja(la) skupno premoženje zapustnice in dediča, in je tako zapustničin mož z navedeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju razpolagal tudi z ženinim deležem na nepremičnini, a z njenim vedenjem, je pravica pritožnice, ki zatrjuje, da v zapuščino spada solastninska pravica 1/2 spornega stanovanja, sodediča pa temu ugovarjata, manj verjetna.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – obogatitev – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje
Toženec brezplačne rabe stanovanja v solastni hiši ni opustil samovoljno, temveč zaradi ravnanja tožnice, za najeto stanovanje pa je plačeval tudi najemnino. Zato ni mogoče govoriti o njegovi obogatitvi (kljub zadržanju najemnine od solastne hiše), še manj pa o prikrajšanju tožnice. Ta je do leta 2013 pristala v svoje prikrajšanje, krivda, da toženec svoje pravice ni mogel izvrševati na dogovorjeni način, pa je na njeni strani.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 337, 337/1.
neupravičena obogatitev – vlaganje v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – zunajzakonska skupnost – ekonomska skupnost – skupno premoženje
Dejstvo, kateri od zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) je plačal določen račun, nima prav nobenega vpliva na ugotavljanje višine njunih prispevkov na nastalem skupnem premoženju.
Neko premoženje (premoženjska vrednost) je skupno premoženje ali pa to ni. Tudi „de facto“ ločeno skupno premoženje je „le“ skupno premoženje.
posredovanje podatkov odvetniku - taksna obveznost
Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je prvostopenjsko sodišče pravilno odvetniško družbo prepoznalo kot upravičenca do posredovanja zaprošenih podatkov, nato pa zmotno ugotovilo, da gre za podatke takšne narave, ki so načeloma dostopni le pooblaščenim organom, zaradi česar ni mogoča uporaba 1. odstavka 10. člena ZOdv, pač pa 2. odstavek 10. člena ZOdv.Odvetniška družba je zaprosila za posredovanje podatkov o dolžničinih poslovnih deležih v gospodarskih družbah (in ne za posredovanje potrdila), te pa je sodišče po 1. odstavku 10. člena ZOdv dolžno dati brezplačno.
Ker je predlagateljica trditveno podlago (in s tem smiselno predlog) glede ugotavljanja, da naj bi bilo sporno zemljišče (po določbah ZVEtL) pripadajoče, postavila že v tem postopku, ni nobenega utemeljenega razloga, da bi morala (kot se da to razbrati iz obrazložitve izpodbijane odločitve) v zvezi s tem sprožiti nov postopek. Sodišče prve stopnje je dolžno že v tem postopku (katerega namen je ravno ureditev stvarno-pravnih razmerij v zvezi s spornim zemljiščem) obravnavati trditve (predlog), ki jih je predlagateljica v tej smeri podala.
Dokaz s podizvajalsko pogodbo je tožeča stranka umaknila, sodba je ni upoštevala. Izvedenec S. K. se je v mnenju sicer oprl (tudi) nanjo, česar pa sodba ni upoštevala. Očitno neutemeljen je zato tudi očitek, da upoštevanje pogodbe v izvedenskem mnenju predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
zavrženje tožbe – litispendenca – zapuščinski postopek – spor o obsegu zapuščine – pozneje najdeno premoženje - realna subrogacija
Od odločitve v zapuščinskem postopku je odvisna odločitev o izplačilu denarnega zneska. Takšno stanje narekuje zavrženje tožbe. Med istima strankama namreč že poteka sodni postopek, ki zasleduje ureditev istega razmerja. Dejstvo, da gre na eni strani za pravdo, na drugi strani pa za zapuščinski postopek, na pravilnost takšnega zaključka ne vpliva.
Iz zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku izhaja, da bi sodišče moralo zaslišati obe predlagani priči, ker je s tem, ko je upoštevaje izpovedbo priče, predlagane s strani tožeče stranke, napravilo zaključke o obstoju dogovora za opravo prevozov in o višini dogovorjene cene, toženi stranki odvzelo možnost dokazati nasprotno (tožena stranka je namreč dokaz predlagala tudi in predvsem v zvezi z višino dogovorjene cene).
Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti (ali očitne neprimernosti) predlaganega dokaza. Zgolj pavšalna navedba sodišča prve stopnje, da ostalih predlaganih dokazov spričo listinskih dokazil ni potrebno izvesti, ne zadošča.
Zgolj zato, da zakoniti zastopnik tožene stranke ponovi trditve, da s tožečo stranko tožena stranka ni bila v poslovnem razmerju, dokazovanje z njegovim zaslišanjem ni potrebno. Ali je ali ni bila v poslovnem razmerju s tožečo, je namreč odvisno od presoje obstoja relevantnih dejstev, ki to razmerje lahko potrdijo.
sodna določitev nujne poti - redna raba - povezava z javno cesto - višina nadomestila - stanje poti - posegi za vzpostavitev nujne poti
Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina, za dovoljeno nujno pot pa je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.
Dosedanja uporaba se lahko upošteva le v omejenem obsegu, le kot eden izmed kriterijev pri presoji določanja trase nujne poti.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – kršitev osebnostnih pravic – prepovedni zahtevek – ponovitvena nevarnost
Vloga toženke, naslovljena kot ugovor zoper sklep o začasni odredbi, ne vsebuje obveznih sestavin, ki jih mora vsebovati odgovor na tožbo po 278. členu ZPP. Tega navedena vloga nima in je zato ni mogoče šteti (vsebinsko) kot odgovor na tožbo.
V primeru kršitve osebnostnih pravic za prepovedni zahtevek zadostuje, da je bila dokazana kršitev osebnostne pravice; kršitev pravice torej zadostuje za obstoj ponovitvene nevarnosti. Obstoj konkretne nevarnosti uresničitve določene bodoče kršitve izhaja že iz samih zahtevkov tožnikov. Gre za pravno obarvana dejstva (trditve o dejstvih), kajti v kolikor pri tožnikih nevarnosti bodoče kršitve osebnostnih pravic (do časti in dobrega imena ter zasebnosti) ne bi bilo, prepovednih zahtevkov ne bi uveljavljala, upoštevajoč pri tem seveda, da gre za zamudno sodbo, ki je posledica dejstva, da nasprotna stranka na tožbo ni odgovorila ter da s tem priznava kot resnična dejstva, ki so navedena v tožbi.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – neobstoječi pravni posel – ničnost pogodbe – neobstoječa družba
Naša sodna praksa v primeru neobstoječega pravnega posla dopušča zahtevek na ugotovitev njegove ničnosti. Praviloma je pri uveljavljanju ničnosti treba zajeti vse stranke nične pogodbe, vendar pa je v primeru, ko je v imenu ene pogodbene stranke navedena fiktivna – neobstoječa družba to že po logiki stvari nemogoče. Zadostuje torej, da je zahtevek uperjen zoper dejansko pogodbeno stranko.
odpoved pogodbe – prehod k novemu dobavitelju električne energije – pogodbena kazen – razlaga splošnih pogojev poslovanja
Pogodbena kazen je predvidena zgolj za primer, če bi kupec odpovedal poslovno razmerje z veljavnostjo odpovedi pred pričetkom novega koledarskega leta. Gre za jasno pogodbeno določilo, ki ščiti poslovne interese tožnice in ji omogoča lažje prilagajanje zahtevam trga in posameznih odjemalcev. Nikakor pa tega določila ni mogoče razlagati tako, da bi pogodbeno kazen odjemalec moral plačati tudi v primeru, če pogodbe ne bi odpovedal v ustrezni obliki, če je bila odpoved sicer pravočasno akceptirana.
ZLNDL člen 2, 3, 5. ZPZS člen 43, 46. ZNP člen 7. ZD člen 132. ZPP člen 185, 185/1, 337, 337/1.
lastninjenje – lastninska pravica na nepremičnini – pravica uporabe na družbeni lastnini – prenos pravice uporabe – odločba organa – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – izvenknjižni prenos
Po tedanjih predpisih za prenos ni bila potrebna sklenitev pogodbe in izrecen zapis prenosa pravice, temveč je do prenosa pravice uporabe prišlo že z samo odločbo pristojnega organa oziroma občine o dodelitvi zemljišča za gradnjo ter prevzemom nepremičnine oziroma zgrajenega objekta v uporabo. Zato odsotnost posebnega določila o prenosu pravice uporabe v stvarnopravnem smislu v odločbi ne vpliva na njeno pridobitev s strani pravnega prednika tožnice.
procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave – razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo
Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave opredeljuje 221.c člen ZFPPIPP, to pa so: še nepretečen rok treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave, začet stečajni postopek in še nepretečen rok dveh let po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo. Tako se pokaže, da ni izključeno vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je upnica že prej zoper dolžnika predlagala začetek stečajnega postopka, pa o tem predlogu še ni bilo odločeno do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Glede na kupčevo varovano pričakovalno pravico umik predloga za izvršbo ne more učinkovati tako, da bi preprečil zadnje dejanje v fazi izvršilnega dejanja prodaje nepremičnine, to je, ob obstoju pogojev iz 192. člena ZIZ, izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, na podlagi katerega kupec pridobi lastninsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079901
OZ člen 171, 174, 179. ZPP člen 216, 216/2.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – skaženost – deljena odgovornost – prosti preudarek
Tožnik, ki je bil udeležen v prometni nesreči kot kolesar, ni nosil zaščitne čelade, ki bi ublažila udarec v glavo tako, da bi bile posledice blažje oziroma jih sploh ne bi bilo, s čemer je sam prispeval k obsegu škode v 10%.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, kakšna je bila tožnikova pridobitna sposobnost pred škodnim dogodkom in opraviti oceno o normalnem teku stvari (ne gre le za oceno oškodovančevih aspiracij, hotenj ali želja, ampak tudi za oceno realnih (z)možnosti). Tožbenemu zahtevku iz naslova izgubljenega zaslužka bi lahko ugodilo le, če bi ugotovilo, da bi po normalnem teku stvari prišlo do napredovanja oziroma celo do nove (bolj donosne) tožnikove zaposlitve.
štipendija – preživnina za polnoletnega otroka – študentsko delo
Če polnoletna tožnica ob rednem šolanju (podiplomskem študiju) dejansko dela preko študentskega servisa in ne pravi, da tega ne (z)more brez škode za svoje preživljanje, je prav, da svoj zaslužek porabi za preživljanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0065120
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – varstvo osebnostnih pravic – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – čast in dobro ime – trditve o dejstvih – novinarska etika – objava na svetovnem spletu
Izražanje o dejstvih mora temeljiti na dobri veri, na podlagi preverljivih dejstev, informacije morajo biti točne in zanesljive ter pridobljene v skladu s standardi novinarske etike.